Vice so po besedah papeža Benedikta XVI. stanje duha in ne nek določen kraj. Notranji ogenj je tisti, ki prenavlja ljudi, je sveti oče med včerajšnjo splošno avdienco navedel besede svete Katarine Genovske (1447-1510). Po ustreznih videnjih si je svetnica ustvarila mmnenje, da vice niso kraj, kjer bi človeka mučili z izbranimi orodji. Spoznala je, da so vice plamen notranjega nezadovoljstva in nezadostnosti, ki pa nas lahko privede do nove ljubezni, da nas ta spreobrne in prenovi. Papež je v vatikanski dvorani Pavla VI. nagovoril devettisoč glavo množico in zbranim vernikom položil na srce, da nas ta notranji plamen kot zlata nitka vleče proti Bogu.

Benedikt XVI. je vse navzoče pozval, naj molijo za umrle, da bi ti lahko 'uzrli Božje obličje', in ob tem poudaril, da sta molitev in ljubezen do bližnjega tesno povezana. Kot primer je navedel svetnico iz plemiške družine v severnoitalijanskem pristaniškem mestu.

Katarina se je rodila v Genovi leta 1447. Pri šestnajstih letih se je poročila z Julijanom Adornom, ki so mu v življenju izziv predstavljale igre na srečo, vendar njuno zakonsko življenje ni bilo srečno. Katarina je sprva živela posvetno življenje, a je po desetih letih v srcu čutila praznino in bridkost. Njeno spreobrnjenje je zaznamovalo doživetje 20. marca 1473. Z namenom, da se spove, je v cerkvi sv. Benedikta pokleknila pred duhovnika. V tistem trenutku je v srcu začutila rano neizmerne Božje ljubezni, obenem pa jasno videla svojo revščino in napake ter Božjo dobroto. To spoznanje o sebi, o praznem življenju in o Božji dobroti se je je tako dotaknilo, da se je odločila v celoti spremeniti svoje življenje. Za Katarino se je tako začelo življenje očiščevanja in na tej poti se je vedno bolj približevala Gospodu, vse dokler ni vstopila v odnos globoke povezanosti z Bogom. Kot je sama zapisala, je bila 'njena duša notranje vodena in poučevana od same sladke Božje ljubezni, ki ji je dajala vse, kar je potrebovala'.

Papež je sv. Katarino Genovsko označil kot 'žensko velikega poguma', ki je v svojem življenju združevala nenehno molitev in mistično združitev z Bogom s človekoljubnim služenjem ljudem v stiski, ko je delala v genovski bolnišnici Pammatone. Ob njenem zgledu se je spreobrnil tudi njen mož in ji pričel pomagati pri negi bolnih in potrebnih pomoči. Kajti, kot je svoj včerajšnji nagovor zaključil sveti oče, bolj ko ljubimo Boga, bolj ljubimo bližnjega.