Zapri
Iskanje

Visoki jubileji vasi

Za vas piše:
Jožef Pavlič
Objava: 03. 08. 2022 / 18:08
Oznake: Občina, Zgodovina
Čas branja: 9 minut
Nazadnje Posodobljeno: 03.08.2022 / 18:55
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Visoki jubileji vasi

Visoki jubileji vasi
Komenda z župnijsko cerkvijo sv. Petra. FOTO: Jožef Pavlič
Suhadole in Žeje praznujejo 700. obletnico prve omembe v pisnih virih, Nasovče pa 600. obletnico.

Zgodovinar dr. Božo Otorepec v knjigi KAMNIK 1229–1979, zborniku razprav s simpozija ob 750-letnici mesta, v prispevku Iz najstarejše zgodovine krajev v kamniški občini na strani 38 omenja tudi prve omembe vasi v pisnih virih v sedanji komendski občini (od leta 1998). V prispevku se bom omejil le na vasi Suhadole, Žeje in Nasovče, ki letos praznujejo okrogle jubileje.

Najstarejši kraj v župniji Komenda je istoimenska vas. Prvi župnik "Altwinus de sancto Petro" je omenjen kot priča v listini za Vetrinj med letoma 1147 in 1154. FOTO: Jožef Pavlič

Suhadole so v zgodovinskih virih prvič omenjene leta 1322, ko je »Hedvika Planinska s Smlednika prodala kamniškemu meščanu Ulriku desetino v Suhadolah v komendski fari. Tudi sicer je smledniško gospostvo imelo dve kmetiji v Suhadolah, ki se omenjata v listini iz leta 1400«, piše Otorepec v omenjenem prispevku.

Suhadole so prvič omenjene v zgodovinskih virih leta 1322. Mogoče celo leta 1256? Na fotografiji podružnična cerkev papeža mučenca sv. Klemena. FOTO: Jožef Pavlič

Čisto lahko, da so bile zapisane kot »Salchdorf« v listini z dne 21. februarja 1256, ki jo hrani Osrednji državni arhiv v Pragi (tam jo je našel zgodovinar akademik dr. Jože Mlinarič), vendar domačin pesnik, pisatelj in literarni zgodovinar prof. France Pibernik v knjigi Suhadole, kratka kronika kraja, 1322-2000, ni trdno prepričan. »Ponemčenega imena vasi Salchdorf sicer ne moremo imeti za ponemčeno poimenovanje Suhadol (Impruck je domnevno Moste), podatek je za nas lahko pomemben samo posredno v zvezi z domnevo, da so sredi 13. stoletja v komendskem okolju že obstajale strnjene kmečke naselbine,« je zapisal na 12. strani knjige Suhadole. Dalje ugotavlja: »K domnevnemu obstoju vasi Suhadole v 13. stoletju lahko nekaj prispeva podatek, povezan s samostanom Bistra, kamor je, če smemo upoštevati poznejše zapise, spadalo troje suhadolskih tlačanov. Dr. Jože Mlinarič namreč omenja v letu 1260 bližnje Topole in sosednjo vas. Ta sosednja vas bi bila edino lahko Suhadole.

Kapelica Srca Jezusovega - Povudnikovo znamenje v Suhadolah. FOTO: Jožef Pavlič

Četudi Suhadole v 13. stoletju še niso omenjene z imenom, smemo z veliko verjetnostjo domnevati, da so tudi Suhadole, če upoštevamo splošni razvoj slovenskih vasi v 12. in 13. stoletju, v letu 1260 kot naselje že obstajale. Naselitveni naris vasi kaže, da je vas nastajala kot izrazit primer koloniziranja, torej načrtno. To je vidno v temeljni razporeditvi stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij, kakšna se je obdržala do prve svetovne vojne.«

Suhadole imajo še veliko starih hiš. FOTO: Jožef Pavlič

Za Suhadole torej trdno drži, kar je na začetku poglavja KRATKA KRONIKA KRAJA pri letnici 1322 zapisal France Pibernik: »Prvo neposredno dokumentirano omembo kraja najdemo v listini, datirani z dne 2. oktobra 1322, s katero je Hermina s Planine, skupaj s sinovoma Henrikom in Ulrikom, prodala za 29 mark oglejskih denaričev kamniškemu meščanu Ulriku Vrku (Wrken) in njegovi ženi Diemoti desetino 12 hub v Suhadolah pri fari Komenda (ainen czehenten… der da ze Suchoedol in der pfarren von Sand Peter gelegen ist dez czwelf huben sint), ki jo je doslej imel v fevdu Rapot Šravaz (der Rapotz der Schrawazz), ki je to desetino pred častivrednimi ljudmi vrnil Planinskim.

Lepa Marijina kapelica iz leta 1920 na začetku vasi Suhadole. FOTO: Jožef Pavlič

V listini je med drugim omenjeno, da je bilo takrat v Suhadolah najmanj 12 kmetij. Pergament se nahaja v Arhivu republike Slovenije, napisan je v stari nemščini, pisar pa je uporabil malo karolinško pisavo, ki ne pozna velikih črk. /…/ Iz dokumenta je med drugim razvidno, kako izrazito je bila vas že razvita, premogla je najmanj dvanajst kmetij, značilno je tudi, da kmetje še niso bili imenovani z imeni, da so posebej omenjeni čebelarstvo in ovčjereja ter pridobivanje lanu, pač zaradi izdelovanja platna, ki je bil osnova za sešivanje oblačil. Po svoje je zanimiva omemba neobdelane zemlje.«

Takole je lastnik polepšal staro podedovano hišo v Suhadolah. FOTO: Jožef Pavlič

Pa si podrobneje poglejmo začetek besedila tega zanimivega dokumenta: »Gospa Herburga iz Planine in Henrik ter Ulrik, njena sinova, izpričujemo in naznanjamo s to listino vsem, ki jo bodo brali ali slišali brati, zdaj ali v bodoče, da smo prostovoljno in hote ter enodušno in s soglasjem ter podporo in dobro voljo vseh naših dedičev prodali kamniškemu meščanu Ulriku Vrku in njegovi ženi Diemoti ter njunim dedičem, hčeram in sinovom za devetindvajset mark oglejskih denaričev, ki smo jih dobili v celoti izplačane na roko, desetino od dvanajstih kmetij, ki smo jo pridobili od Rapotza Schwarza in leži v Suhadolah v župniji sv. Petra (der da ze zuchoedol in der pharren von sand peter gelegen ist dez tzwelf huben dinnt), in so z vsem pripadajočim, s panji, ovcami, prašiči, kokošmi, lanom, rovti, gmajnami, z vso obdelano in neobdelano zemljo, naj se imenuje kakorkoli, v pristni fevd, da bi ga posedovali večno in za stalno.«

Suhadole se ponašajo z znamenitim krajanom kartografom samoukom Ivanom Selanom, pa tudi lani umrlim pesnikom, pisateljem in literarnim zgodovinarjem prof. Francetom Pibernikom, piscem kar 70 knjig. FOTO: Jožef Pavlič

Pomembno je tudi, kako je bila napisana ta listina: »Listina je napisana in izdana potem, ko je minilo po Kristusovem rojstvu tisoč in tristo let, v dvaindvajsetem letu zatem, prvo soboto po dnevu dobrega svetega Mihaela.«

Naj omenimo še to, da so prvotno kmetje podložniki iz Suhadol pripadali graščakom v Smledniku; smleški grajski gospodje se omenjajo vse do 19. stoletja. »Prvič je Smlednik imenovan v isti listini 15. marca 1370, ko graščak Nikolaj Gamberški v posebni listini izpričuje, da je njemu in sinovom ter hčeram grof Herman I. Celjski podelil v fevd tri hube v Dobruši pod Smlednikom, dvor v Suhadolah (ain hof ze Zuchoedol) ter desetino v Suhadolah tri dele od 12 hub (und den zehent daselbe alle dreu tail von zwelf hueben) …«

Skozi vas Žeje poteka zelo prometna cesta Vodice-Moste. FOTO: Jožef Pavlič

Ime suhadolskega kmeta je prvič omenjeno v listini z dne 6. septembra 1400, izdani v Kranju. »V njej grof Herman I. Celjski izjavlja, da se odreka odvetščini (vogtrecht) od dveh hub v vasi Suhadole, na katerih sta 'sedela' Janez Kralj in Martin (von den zwayn huben… in dem dorff ze Suchodol gelegen, da auf der ayn Janez der Kunig und auf der anderen Martin gesezzen sind), ki jih je samostan Bistra pri Vrhniki imel v Suhadolah in od katerih je omenjeno odvetščino plačeval v gospostvo Smlednik«.

Peter Pavel Glavar je Suhadole v svojem Statusu animarumu leta 1756 pisal kot Suchadoll. 

Ob cesti je lepa kapelica Svete Družine, že zelo potrebna obnove. FOTO: Jožef Pavlič

Suhadolčani, vulgo Skadovci, smo prof. Piberniku res lahko zelo hvaležni za te in druge podatke v njegovi knjigi Suhadole.

Zelo pa tudi rajnemu ljubiteljskemu arheologu Miranu Bremšaku z Mlake pri Komendi, ki je prvi »spomladi 2000 v severnem profilu izkopa gradbene jame na parceli št. 899/3 k. o. Suhadole (lastnica Ana Petrič) opazil velik temnejši lijakast vkop« (Občina Komenda, življenje od kamene dobe do danes, str. 44.). Odkril je rimski vodnjak z izjemno bogatimi najdbami celo iz prvega stoletja po Kristusu.

Vas Nasovče premore številna znamenja. Med njimi je tudi Matevžev križ s Križanim. FOTO: Jožef Pavlič

Skopi podatki glede Žej in Nasovč 

Pri Žejah Božo Otorepec ugotavlja: »Bližnje Žeje (pri tem misli na sosednjo vas Suhadole, opomba pisca prispevka) se omenjajo prvič tudi leta 1322. Takrat je vitez Konrad iz Velikovca prodal mekinjskim nunam svojo kmetijo v Žejah. Tudi Gerloh s Kolovca je 1344 podaril za nečakinjo, ki je bila nuna v Mekinjah, samostanu po eno kmetijo v Loki pri Mengšu, v Žejah in v Preserjah. Štiri leta kasneje je tudi Gal z Galenberga poklonil nunam kmetijo in kmeta Erka v Žejah.«

V vasi Nasovče so nekdaj "pri Martinovcu" podkovali konje in delali celo "gumiradelne". FOTO: Jožef Pavlič

Nasovče so prvič v zgodovinskih virih omenjene leta 1422: »Leta 1422 je grof Herman Celjski podelil vitezu Frideriku Ravbarju od nekdanjih ortenburških fevdov poleg dvora v Nemški vasi tudi kmetijo 'v Nasovičah (Nassawicz) v cerkljanski fari'. Urbar zemljiškega urada Naklo iz leta 1498 navaja v kraju 'Nassowitsch' štiri kmetije, dve je imel Jurij Lap, eno Tomaž Lap in eno vdova Mihe 'Gollowichta'.«

Ena najstarejših hiš v Nasovčah je "Bertova domačija". Že ime pove, da je bila v hiši gostilna. Žal je ob požaru "dobil noge" zelo star urbarij, ki so ga hranili v stari skrinji na podstrešju. FOTO: Jožef Pavlič

Pri Nasovčah preseneča, da naj bi nekdaj spadale v cerkljansko župnijo. Ne vemo, ali gre za napako ali ne. Resnica pa je, da se je v Nasovčah ohranilo ljudsko izročilo o tem, da ime vasi izvira iz zavesti vaščanov, da je ta vas »naša«, ne »laška«. Tako naj bi jo poimenovali za razliko od sosednjih Lahovč, pri katerih že ime pove, da so pripadale Lahom, torej romaniziranemu prebivalstvu, je vas dobila ime po nekdanji rimski naselbini. Že iz rimskih časov je znano, da je bila tukaj opekarna. Na njivi Kalvarija so arheologi našli številne najdbe. Nasovčani so se, torej, zavestno, da bi se ločevali od »Lahov«, tako poimenovali. Vasi so rekli: Našovče, Nasoviče in Nasovče, kar je obveljalo do danes.

Peter Pavel Glavar jih v svojem Statusu animarumu leta 1756 imenuje Naschovitsch, leta 1758 pa Nashovitsch.

Med njimi in Lahovčami je tudi sedanja meja med dvema novima občinama in tudi župnijama: Komenda in Cerklje na Gorenjskem. Nasovče spadajo v Občino Komenda (prej so v Občino Kamnik), Lahovče pa v Občino Cerklje na Gorenjskem. Nasovče so v komendski župniji, Lahovče pa v cerkljanski.

Mimo tega Marijinega znamenja v Nasovčah se vsak dan po zelo prometni cesti Mengeš-Moste-Kranj pelje na tisoče voznikov. FOTO: Jožef Pavlič

Kdaj praznovanja? 

Pomembno je, da tako Suhadolčani kot tudi Žejci in Nasovčani okrogle obletnice prvih omemb svojih vasi praznujejo še letos, kajti podobno priložnost bodo imeli šele leta 2122. Žejci so to, datumsko gledano, že zamudili (Listina 1322, 16. aprila v AS, Mek.), prav tako Nasovčani (listina 1422 je datirana 24. maja), Suhadolčani (Skadovci) pa ne, saj je Listina 1322 v Arhivu republike Slovenije datirana 2. oktobra. A za prebivalce omenjenih treh vasi – Suhadol, Žej in Nasovč – točni datumi praznovanj niso tako pomembni (opravičljivo tudi zaradi epidemije covida-19), važno je, da so ta še letos. Kako bodo praznovali, naj premislijo sami z vaškimi odbori, veljaki, občinskimi predstavniki ter cerkvenimi možmi in ženami na čelu. Možnosti imajo veliko.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh