Arhiv Slovenije je izdal Vodnik po arhivskem gradivu prve svetovne vojne. 72 arhivistov je v desetih javnih in cerkvenih arhivih pregledalo 899 fondov in zbirk.

Uničujoče posledice strašne morije

28. julija 1914 se je pričela prva svetovna vojna in je trajala štiri leta, do 11. novembra 1918. Šlo je za prvo pravo svetovno oziroma globalno vojno, saj so v njej sodelovali vsi dotedanji večji svetovni imperiji in njihovi zavezniki. Uničujoče posledice te strašne morije so močno občutili tudi naši predniki, tako fantje in možje, ki so se borili za cesarja na različnih frontah širom Evrope, kot tudi žene in otroci, ki so v najboljšem primeru ostali doma ter sami skrbeli za dom in gospodarstvo, trpeli pomanjkanje ter obenem po svojih močeh prispevali za ublažitev vedno slabših razmer v državi. Veliko ljudi je moralo tudi zapustiti svoja bivališča in oditi na pot begunstva, mnogi pa so veliko prezgodaj tragično umrli.

Danes skorajda ni družine v Sloveniji, ki se ne spominja prve svetovne vojne; že zaradi tega, ker je bil eden od njihovih prednikov ubit ali pa se je boril na eni izmed uničujočih front. Slovencem se je najbolj vtisnila v spomin »domača« soška fronta, ki je potekala v dolžini okoli 90 km od Rombona do Tržaškega zaliva med avstro-ogrsko in italijansko vojsko. Pričela se je z vstopom Kraljevine Italije v vojno 23. maja 1915 in je trajala do 27. oktobra 1917. T. i. čudež pri Kobaridu, poznan tudi kot preboj pri Kobaridu, je pomenil konec več kot dve letne morije na slovenskem zahodnem ozemlju.

Vsakemu arhivu namenjeno samostojno poglavje

Spominjanju 100. obletnice konca soške fronte so se pridružili tudi slovenski javni in cerkveni arhivi z Vodnikom po arhivskem gradivu prve svetovne vojne v tiskani in elektronski verziji. Podatki v vodniku odražajo stanje popisanega gradiva po posameznih arhivih.

Vodnik je razdeljena na deset sklopov, pri čemer je vsakemu arhivu namenjeno samostojno poglavje. Posamezen fond oziroma zbirka je (p)opisan s svojo signaturo in imenom ter tudi časovno opredeljen na dva načina. Časovno obdobje v oklepaju, ki stoji na začetku, zamejuje čas nastanka gradiva v celotnem fondu oziroma zbirki oziroma čas delovanja posameznega organa, drugi del pa definira čas nastanka gradiva, ki se nanaša samo na gradivo prve svetovne vojne. Podobno je opisan tudi obseg gradiva. V oklepaju so navedeni podatki za celoten fond oziroma zbirko, izven oklepaja pa samo za obdobje prve svetovne vojne.

Dodan seznam literature

Nekaj stavkov je namenjenih tudi posameznemu ustvarjalcu gradiva in zgodovini fonda oziroma zbirke. Kratka historiata je bilo treba sestaviti samo za tiste fonde in zbirke, ki so nastali v obdobju prve svetovne vojne oziroma v primeru osebnih fondov. V ostalih primerih historiate izpuščamo, saj uporabniki do najnovejše verzije historiatov lahko dostopajo preko spleta, najdejo pa jih tudi v drugih vodnikih ipd.

Najpomembnejše polje popisnega obrazca je opis vsebine fonda oziroma zbirke. Vsebina je opisana s kratkimi ključnimi besedami. V primeru, da trenutni popisi to omogočajo, je tudi časovno in količinsko definirana.

Na konec vodnika so uvrstili še celoten seznam literature, ki jo najdemo pri posameznih popisih fondov oziroma zbirk, za lažje iskanje pa je na voljo tudi krajevno in imensko kazalo.

Tudi o »spremljajočih« dogodkih

Zaradi specifične narave arhivskega gradiva, obdobja in posledic prve svetovne vojne vodnik časovno ni strogo omejen z letnicama 1914 in 1918, torej z začetkom in koncem prve svetovne vojne, temveč so vanj vključili tudi obdobje pred in po koncu vojne. Tako v njem najdemo npr. gradivo o sarajevskem atentatu na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, gradivo o vojaških operacijah, pri čemer je v našem, slovenskem, primeru zagotovo poudarek na soški fronti in njenih posledicah, gradivo, ki govori o ujetnikih, vojaških bolnicah, gradivo, ki zadeva civilno prebivalstvo (npr. prehrano, preskrbo, cenzuro, kazenske zadeve, zapuščinske razprave itd.), gradivo, ki zadeva vojaštvo (kot spomine vojakov, vojne spise, spomenike, pokopališča, kostnice, prekope vojakov, itd. itd.).

Gradivo v cerkvenih arhivih

Izjemne vrednosti je tudi arhivsko gradivo, ki ga hranijo trije cerkveni arhivi. Izpostaviti velja npr. gradivo o oddaji cerkvenih zvonov, vizitacije posameznih župnij, dnevnike duhovnikov, službene tabele duhovnikov, poročila župnijskih uradov o bolnih in umrlih vojakih, pogrešanih vojakih ipd. Posebno vrednost predstavljajo matične knjige, župnijske kronike in oznanilne knjige ter podobno kot v javnih arhivih, gradivo raznih manjših, a izjemno pomembnih zbirk, kot je npr. zbirka fotografij.

O dosjeju sodelavca Udbe

Arhivsko društvo in arhivi Slovenije izdajajo znanstveno revijo Arhivi. V 2. številki (2016) je objavljenih sedem prispevkov. Aleksandra Gačić je objavila dva prispevka: o nekdanjem diplomatu Bogumilu Vošnjaku v času druge svetovne vojne in emigracije ter njegovih prizadevanjih za tržaško vprašanje, v drugem piše o vlogi in pomenu slovenskega predstavnika Jugoslovanskega odbora na krfskih pogajanjih junija 1917. Ljuba Dornik Šubelj piše o razliki med osebnim dosjejem in dosjejem sodelavca (Udbe oz. SDV) na primeru Milana Doriča, Tomaž Ivešić o ljubljanskem sojenju študentom leta 1974 (o monopolu kritike), Aleksander Lavrenčič o popisu srajčk neobjavljenih oddaj v Arhivu TV Slovenija, Nina Gostenčnik o reorganizaciji mariborske občinske uprave v 30. letih 20. stoletja, Vladimir Žumer pa o pripomočku za pripravo klasifikacijskih načrtov za zavode s področja kulture.

O Emilijanu Cevcu

V 1. številki (2017) revije Arhivi je objavljenih osem prispevkov. Željko Oset piše o akademski karieri Emilijana Cevca in njegovih naporih pri preučevanju (sakralne) umetnosti na Primorskem, Gašper Šmid o položaju Slovencev v drugi polovici 30. let v Kraljevini Jugoslaviji, Goranka Kreačič o zadružniku in publicistu Milošu Štiblerju (1882–1969) ter o njegovi publicistiki, Ljuba Dornik Šubelj o jugoslovansko(slovensko)-izraelskih odnosih v luči dokumentov uprave državne varnosti, Polona Zalokar o Podlipi pri Vrhniki, Olga Pivk o okrajnih glavarstvih na Kranjskem, Jurij Dobravec pa o arhivu in zbirki podatkov o orglah.