Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Z enakonočjem je prišla jesen

Za vas piše:
Katja Cingerle
Objava: 23. 09. 2014 / 12:31
Čas branja: 1 minuta
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:16
Ustavi predvajanje Nalaganje

Z enakonočjem je prišla jesen

Ob enakonočju naj bi bila dan in noč enako dolga, vendar se to ne zgodi, saj sončna svetloba naleti na ovire.
Danes je Sonce na nebu navidezno natančno nad ekvatorjem, kar se zgodi dvakrat na leto. Proti koncu marca se tako razveselimo pomladi, septembra pa nas pričaka pisana jesen. Sonce bo danes nad obzorjem prav toliko časa kot pod njim. Ta dan je poimenovan tudi enakonočje.

Kot že beseda pove, naj bi bila ob enakonočju dan in noč enako dolga, vendar se to ne zgodi, saj sončna svetloba naleti na ovire (npr. gorovje). "Ker se sončna svetloba ne pojavlja v obliki enega žarka, pač pa razpršujočega snopa, Sonce osvetli površje tudi preden se na obzorju znajde v celoti. Ravno tako dnevna svetloba osvetljuje površje zaradi odboja sončnih žarkov, ko je njihov vir - Sonce - še oziroma že za obzorjem. Zato je na ekvinokcij dan približno 14 minut daljši od noči na ekvatorju, proti poloma pa se ta čas povečuje. Dejanska enaka dolžina dneva in noči se tako pojavi nekaj dni proti zimskemu delu leta."

Enakonočje lahko kratkotrajno moti delovanje komunikacijskih satelitov. "Ko se Sonce v tem času postavi za geostacionarni satelit, pride do izjemno močnega žarčenja na sprejemnike na zemeljskem površju ter oslabljenega delovanja."


Narava je odeta v pisane barve jeseni. Foto: Oton Naglost

Kakšno bo vreme, napovedujejo tudi ljudski pregovori, ki se pogosto nanašajo na godove svetnikov. Danes goduje sv. Mavricij, ljudski pregovor pa pravi: Če na Mavricija sonce zasije, pozimi huda sapa brije.


Jesenski sprehod po gozdu je čudovit. Foto: Andrej Praznik


Vir: Wikipedija, STA

Kupi v trgovini

Novo
Konec krščanske civilizacije
Filozofija in esejistika
22,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh