Stanislav Hočevar je leta 2001 kot tretji Slovenec prevzel vodenje beograjske nadškofije. FOTO: Stipo Filipović

Beograjski nadškof Stanislav Hočevar letos obeležuje dvojni jubilej, 75. rojstni dan in 20-letnico škofovskega posvečenja. Ob tej priložnosti je za tednik Družina spregovoril o svojem delu in poslanstvu, pa tudi o otroških letih in poti, ki ga je pripeljala v duhovniški poklic.

Celoten članek je objavljen v novi številki Družine (49/2020), tu pa objavljamo njegove spomine na otroštvo, ki ga je preživel ob mami, dveh bratih in sestri v Jelendolu pri Škocjanu na Dolenjskem.

»Jelendol, moja rojstna vasica, je vsekakor nekaj posebnega, ker je docela skrit v pojoče dolenjsko gričevje. Tam narava še poveličuje svojega Stvarnika. Prav to je bil moj raj v zelo težkem otroštvu: brez očeta – ker ga je čista povojna družbena nespamet odpihnila; s še dvema bratoma in sestro ter materjo mučenico in dobesedno 'vrlo ženo'. Idejna povojna sivina in anemična šola, dolga peš pot do šole in cerkve, pogostoma brez kruha in dovolj tople obleke – vse to ni moglo odvzeti materino toplo modrost in glasno govorico molčeče in dehteče narave. Ob našem kozolcu je stal križ – za moje otroštvo več kot stolnico. Semkaj sva prihajala z mamo, pred Razpetega postavljala cvetje in molila 'za tistega, ki nam je vzel očeta... revež je on', je večkrat prihajalo iz maminih ust. 'Da, on je pravi revež, ker je ubijalec! Mi pa v ljubezni prenašamo križ... Molimo za njega!'

Ta mamina modrost mi je bila prava univerza. Nisem moral veliko brati o spravi. Jaz sem njo živel. Ti dogodki me navdihujejo skozi celo življenje: kolikor sem starejši toliko bolj vse razumem. Pišem pa o tem zato, da bi bili mi kristjani boj srečni zaradi moči, ki jo nosimo v sebi.

Ta moč me je spremljala na paši kakor tudi ko me je župnik določil, da na podružnici Gorenje Dole vodim križev pot. Da, šele zdaj odkrivam kako me je križ bogatil. Ko smo 2013. l. v Nišu obhajali 1700 letnico Milanskega edikta in je p. Marko Rupnik našo cerkev oblekel v vse bogastvo povišanja Sv. križa, sem ostrmel od lepote. Spomnil sem se tedaj mojega manj intenzivnega strmenja, ko me je na paši našel zdaj že pokojni salezijanec Mirko Žerjav. Tu sem prebiral knjižice, ki mi jih je on dajal. In to me je odpeljalo na novo pot.«


Duhovniško posvečenje je prejel leta 1973. FOTO: osebni arhiv

---
PREBERITE TUDI:
- Jubilant Stanislav Hočevar
- Beograjski nadškof Hočevar izrazil sožalje ob smrti patriarha Irineja