FOTO: Vatican Media

Papeški sklad »Pomoč Cerkvi v stiski« vernike vabi, naj mašne namene za rajne darujejo duhovnikom, ki nimajo denarnih sredstev in so preganjani. Darovi, ki jih bodo prejeli za opravljene svete maše, bodo namenjeni tudi za materialno in duhovno skrb krščanskih občestev, katerih verska svoboda je omejena. P. Raymond Abdo, provincial reda bosonogih karmeličanov v Libanonu, je v pogovoru za Radio Vatikan pojasnil pomen omenjene pobude in trenutni položaj Cerkve v tej državi.

Pomoč ne le duhovnikom, temveč celotnim občestvom

P. Abdo je poudaril, da verniki z darovi za opravljene svete maše ne pomagajo le duhovnikom, temveč celotnim krščanskim občestvom, h katerim so ti poslani. Redovnik spodbuja vse vernike in dobrotnike, naj namenijo darove za mašne namene duhovnikom, ki živijo na področjih, kjer so kristjani preganjani ali trpijo revščino, saj s tem pomagajo tudi pri prizadevanju, da bi se evangelij ukoreninil v vseh tistih državah po svetu, kjer je težko izraziti svojo vero. Ti darovi so tudi dokaz občestva vesoljne Cerkve, kajti na svetu obstaja veliko krajev, kjer uradno občestva vernikov ne smejo obstajati ali pa svetih maš ne smejo obhajati v javnosti, zato je vsakršna pomoč zelo pomembna in dobrodošla. P. Abdo je pojasnil, da papeški sklad »Pomoč Cerkvi v stiski« stopi v stik s posameznim duhovnikom in vidi, na kakšen način lahko pomaga določeni skupnosti.

Ni dovolj, da se vstajenja le spominjamo, moramo ga živeti

Glede navzočnosti kristjanov in splošnih razmer v Libanonu je p. Abdo povedal, kako je hvaležen Gospodu, da je krščansko občestvo v Libanonu skupnost, katere korenine segajo v peto ali šesto stoletje. Kljub temu pa je ta skupnost vedno šibkejša, posebej po zadnjih vojnah. Libanon je ena izmed redkih držav v arabskem svetu, kjer kristjani smejo izražati svojo vero v vstalega Kristusa: »To je naše edino upanje, vendar ni dovolj, da se vstajenja le spominjamo, ampak ga moramo živeti. Življenje, ki smo ga prejeli v Jezusu Kristusu, se seje z načinom življenja. Pomembno je, kako gledamo na druge, kako živimo do drugih – naše življenje mora biti izraz vere v Jezusa Kristusa, vere v večno življenje, ki nam ga On podarja.«

Ogrožena navzočnost kristjanov

Po besedah libanonskega redovnika so tamkajšnji prebivalci trenutno v težkem položaju: korupcija je zelo razširjena, pomanjkanje preglednosti je veliko, soočajo se z valutno krizo in pretiranim dolgom, revščina hitro narašča, prav tako razlike v prihodkih, elektroenergetski sistem ne deluje dobro, kakovost vode v gospodinjstvih je slaba. Dodaten razlog za zaskrbljenost predstavlja 1,5 milijona beguncev, ki so prišli iz Sirije v Libanon, že sicer nestabilne razmere pa je še zaostrila epidemija novega koronavirusa. V tem kontekstu je navzočnost kristjanov resno ogrožena in če se stanje ne bo izboljšalo, bodo verniki še naprej zapuščali državo. Po mnenju p. Abdoja je »Libanon v nevarnosti, da postane muslimanska arabska država, v kateri našim bratom v veri ne bo priznan enakovreden položaj«.