Začasna meja (1945–1947)
Začasna meja (1945–1947)
Muzej novejše zgodovine Slovenije je pripravil razstavo in izdal katalog Začasna meja. Življenje in hrepenenje v coni A (1945–1947). Z njo so obeležili 70. obletnico nastanka zahodne slovenske meje. Z njo so orisali življenje na območju Julijske krajine pred nastankom meje leta 1947 in s spomini prebivalcev odstrli kompleksne odnose v pokrajini v času zavezniške vojaške uprave (ZVU).
»V dveletnem obdobju obstoja cone A je ideološkemu boju za zmago nad nacifašizmom sledil nacionalni boj za ozemlje,« so zapisali. »Antagonizem med obema vpletenima nacijama je postajal vedno ostrejši in je vprašanje Julijske krajine strnil v dva nasprotujoča si pola: ali bo ozemlje italijansko ali jugoslovansko (slovensko). V spominih na to obdobje je jasen tako ideološki razkorak kot način, kako pričevalci vrednotijo posamezne dogodke. V kontekstu obujanja istih dogodkov se spomini oblikujejo znotraj že vzpostavljenih nacionalnih diskurzov, oblikovanih na različnih tolmačenjih povojnih dogodkov. Obdobje ZVU je v kolektivnem spominu pomenilo prehod iz pomanjkanja v blagostanje, izhod iz revščine in začetek novega, povojnega življenja. Obenem pa je nova začasna zavezniška oblast na ozemlje vnašala novo negotovost, nacionalne napetosti in nasilje, ki je še kako dalo misliti, da konec vojne ni prinesel dokončnega miru.
Uvodnik je napisala direktorica muzeja Kaja Širok. Nevenka Troha je prikazala zahodno mejo med letoma 1945 in 1954, Lorenzo Ielen anglo-ameriške vojaške sile in nastanek cone A v Julijski krajini, Selvino Ceschia zasedbo Furlanije-julijske krajine med letoma 1945 in 1947, Kaja Širok življenje na Goriškem med zavezniško vojaško upravo, Marko Klavora tipologijo časa oziroma demonstracije in manifestacije kot spontani izraz »ljudstva« (vidik prebivalcev Zgornjega Posočja), Zdravko Duša pa povojno zavezniško vojaško upravo v Posočju oziroma »plave vrage« (ob smaragdni Soči).
Zavezniški letalci: predmeti iz zbirk
Muzej novejše zgodovine Slovenije je izdal knjigo v obliki kataloga z naslovom Zavezniški letalci. V njej so predstavili izbor in hkrati precejšnji del predmetov iz zbirk muzeja, ki jih povezujejo z zavezniškimi letalci in njihovim reševanjem med drugo svetovno vojno v Sloveniji. Nekateri predmeti so bili že predstavljeni na razstavah, v takšni obliki in obsegu pa so tokrat predstavljeni prvič. Avtor je Marko Ličina, predgovor je napisal dr. Blaž Torkar. Katalog je bogato ilustriran.
Predstavljen je veliki štirimotorni bombnik B-24H »Wee Willie«, ki se je 25. februarja 1944 zrušil pri vasi Zabrdo pod Ratitovcem, del letalskega motorja Pratt & Whitney R-1830 (bombnik B-24H je padel 25. februarja 1944 pri Pokojišču), letalo B-17F »Sad Sack« (zrušil se je 18. marca 1944 pri Martinjaku), bombnik B-24H »War Weary Wanda«, ki je padlo 19. marca 1944 pri Ložicah pod Bohorjem, lovec P-38 Lightning, ki je padel 29. avgusta 1944 pri Rakeku, lovec Spitfire 73. eskadrilje RAF, ki je padel 18. septembra 1944 na Barju, svilena zemljevida padlih letalcev, vodotesna škatlica za vžigalice s kompasom, pištola Colt 1911A1, letalska strojnica Browning AN/M2, letalo Wellington Mk X LP614, ki je padlo 8. januarja 1945 pri Gerovem v Gorskem kotarju, bombnik B-24J »Slick Chick with a Hot Lick«, ki je padel 20. januarja 1945 na pobočju Krna, letalo B-24H »Woodie's Woodpecker, ki je zasilno pristalo 27. februarja 1945 pri Krasincu in je rabilo za »rudnik« koristnih kovin za partizanske delavnice, pištola za izstreljevanje signalnih raket, prvi povoj, bombnik B-25J »Lady Jane«, ki je padel 12. aprila 1945 pri Zlatem potoku pod Raduho.



