Foto: Vatican Media

Po šestih mesecih brez javnih splošnih avdienc, ki so bile odpovedane zaradi epidemije koronavirusa, je papež Frančišek ta teden znova spregovoril na Trgu sv. Petra v navzočnosti zbranih romarjev. Podobno kot jutranje svete maše v kapeli Doma sv. Marte so tudi sredine avdience za papeža v prvi vrsti priložnost, da je kot pastir sredi svoje »črede« in se pri tem z govorjeno besedo obrača na vernike po vsem svetu. Zakaj so javne splošne avdience tako dragocene, v zapisu na spletnem portalu Vatican News razmišljata vatikanista Mario Galgano in Alessandro Gisotti.

Pred 189 dnevi, 26. februarja, je bila na Trgu sv. Petra v Vatikanu zadnja splošna avdienca z navzočnostjo vernikov. Po nekajmesečnem premoru je papež danes znova nastopil pred romarji – tokrat na Dvorišču sv. Damaza pri Apostolski palači. Dolgo časa je minilo, četudi so bila v preteklih tednih in mesecih zahvaljujoč vatikanskim medijem splošne avdience in bogoslužja s papežem redno predvajana na spletnih straneh Vatican News.

Kot jutranje svete maše v kapeli Doma sv. Marte so tudi splošne avdience – v tem pontifikatu jih je bilo že več kot tristo – predvsem priložnosti za srečanja z Božjim ljudstvom. To je srce teh trenutkov. Kratke so pridige, ki jih papež pripravi za jutranja bogoslužja, in kratke so kateheze na splošnih avdiencah, ki jih sveti oče pogosto obogati z dodatki, ki niso vključeni v pisano besedo. »Kadar besedilo berem,« je nekoč pojasnil papež Frančišek, »takrat ljudem ne morem gledati v oči.«

Čas za srečanje

Frančišek si na takšnih splošnih avdiencah običajno prizadeva za srečanja z ljudmi, posebej z najšibkejšimi, bolniki in trpečimi. Včasih je bilo prav presenetljivo, koliko časa je sveti oče preživel v družbi vernikov (ko je bilo to še mogoče, pred prepovedjo zbiranja večjih množic). Nekatera izmed teh srečanj so zaradi sporočil, ki so iz njih izhajala, pridobila univerzalno vrednost. Mednje recimo sodi objem papeža in Vinicia, moža, ki ga je zaznamovala grozljiva bolezen, nevrofibromatoza. Podobe objema ob koncu splošne avdience 6. novembra 2013 so zaokrožile po vsem svetu in so pričevale več kot tisoč besed, kaj misli Frančišek, ko spodbuja vse kristjane, naj nikogar ne izločujejo, temveč naj se dotikajo vseh, ki trpijo Kristusove rane.

Razumljiv jezik

Prav tako pomenljiv je jezik, ki ga papež uporablja med sredinimi splošnimi avdiencami. Dejansko vedno govori o osrednjih vprašanjih krščanskega življenja, pri tem pa uporablja preprost, vsem razumljiv jezik, ki povzema bistvo vere v Jezusa Kristusa. V času, ki je zaznamovan z versko nepismenostjo, je papež »katehet« in jasno razlaga, zakaj srečanje z Gospodom spremeni naše življenje in nam odpira upanje, ki nikoli ne umre. V sedmih letih in pol so vrste njegovih katehez zaobjele že številne teme: od zakramentov do usmiljenja, od evharistije do desetih zapovedi, in Frančišek nikoli ne pozabi ponuditi tudi svojih premišljevanj o temeljnih vprašanjih vsakdanjega življenja: od družine do miru, od poziva k pravičnemu in solidarnemu gospodarstvu do zadnje vrste katehez, ki se je začela 5. avgusta in je osredinjena na vprašanje »ozdravljenja sveta«.

Preprostih receptov ni

Papež ve, da Cerkev ne ponuja »preprostih receptov«, kako se izvleči iz krize. V obdobju epidemije pa želi z vsemi ljudmi dobre volje deliti krščanski pogled na probleme, ki jih je epidemija izpostavila, posebej vse »družbene bolezni«. Pri tem gre za virus, ki ga je še težje premagati kot korono. Gotovo mu bodo srečanja z ljudmi, z Božjim ljudstvom, ki mu tako zaupa in ga potrebuje, pomagala, da nam bo predstavil pogled upanja, ozdravljenja in prenove – četudi v novem kontekstu in na nov način. Pogled, ki izhaja iz prepričanja, izpostavljenega v Statio Orbis 27. marca lani: da se »nihče ne more rešiti sam«, temveč le tako, da si med seboj pomagamo kot bratje in sestre. Na ta način bomo najlažje našli izhod tudi iz te krize.


Foto: Vatican Media