Zapri
Iskanje

Vprašanje premierju: »Zakaj vlada sprejema zakon, ki ga večina ne podpira in ga je že dvakrat zavrnila«?

Za vas piše:
Marko Mesojedec
Objava: 26. 09. 2022 / 18:10
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 26.09.2022 / 18:25
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Vprašanje premierju: »Zakaj vlada sprejema zakon, ki ga večina ne podpira in ga je že dvakrat zavrnila«?

Vprašanje premierju: »Zakaj vlada sprejema zakon, ki ga večina ne podpira in ga je že dvakrat zavrnila«?
Otrok z očetom in mamo. FOTO: Tatjana Splichal
Poslanci Državnega zbora bodo ta teden med drugim odločali o spremembah družinskega zakonika, s katerim bi po mnenju nasprotnikov zakonika »uzakonili posvojitve otrok v LGBTQIA+ razmerja, ukinili zakonsko zvezo žene in moža ter posledično vzpostavili pravno podlago za pripravo šolskih programov, ki bi vključevali LGBT spolno vzgojo«.

Znano je, da je Ustavno sodišče poleti odločilo, da je zakonodajna ureditev, ki določa, da lahko zakonsko zvezo skleneta le dve osebi različnega spola, neskladna z ustavo. Takrat so v Koaliciji "Za otroke gre" opozorili, da je ta odločitev v neskladju z vsemi družinskimi referendumi.

V zvezi s tem je poslanka SDS Alenka Jeraj danes predsedniku vlade Robertu Golobu med drugim zastavila vprašanje, ali se mu zdi prav, da vlada »sprejema zakon, ki ga večina državljank in državljanov ne podpira in ga je že dvakrat zavrnila na referendumu«?

Odločba Ustavnega sodišča nad ljudsko voljo

Golob je odgovoril, da nad ljudsko voljo obstaja ena institucija, »ki jo mora v skladu s svojim poslanstvom, v skladu z Ustavo Republike Slovenije, z našim ustavnim redom tudi izvajati, in to je Ustavno sodišče. Če kdorkoli misli, da lahko ta vlada vpliva na Ustavno sodišče, kako naj odloča, potem se zelo moti. Ne moremo in prav je tako.«

Jerajeva: Posvojitev ni človekova pravica

Kot je spomnila poslanka SDS, je bil prvi družinski zakonik, ki je izenačil zakonsko zvezo in omogočal posvojitve tudi istospolnim partnerjem, sprejet leta 2011, a so ga državljanke in državljani na referendumu zavrnili. Poleg tega je bila v letu 2015 pripravljena novela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je bila prav tako zavrnjena na referendumu. 

Poudarila je tudi, da 12. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic zakonsko zvezo omejuje na skupnost moškega in ženske. »Njen pomen je v zasnovanju družine, kar smo zapisali tudi v Ustavo RS. V Konvenciji o varstvu človekovih pravic ni pravice do posvojitve in to ni človekova pravica«, je dejala Jerajeva.

Golob: Družinski zakonik je stvar uveljavitve razsodbe Ustavnega sodišča

Premier je Jerajevi odgovoril, da družinski zakonik ni stvar politične volje. »Družinski zakonik je danes stvar uveljavitve razsodbe Ustavnega sodišča, ki nalaga spoštovanje ustavnega reda. Nekaterim strankam je to bližje, nekaterim je dlje.«

O uvedbi teorije spola in teorije LGBT v vrtcih in šolah

Jerajeva je poudarila tudi, da v Slovenski demokratski stranki nasprotujejo uvajanju teorije spola in LGTB agende v šole. Menijo namreč, da so otroci v času, ko šele izgrajujejo svojo osebnost, ko nanje močno vpliva okolje, v katerem živijo, »dovzetni za marsikaj, sploh ob tako nasilni agitaciji LGTB skupnosti«. Premierja je zato vprašala: »Ali boste uvedli teorijo spola in teorijo LGTB v vrtcih in šole in ali ste pripravili kakršne analize, kaj to pomeni za otroke in mladostnike in za njihov razvoj?«

Predsednik vlade ji je odvrnil, da »učnih načrtov ne pripravlja vlada, še manj se učne načrte zapiše v zakon, kot dobro veste. Tako da je to vprašanje spet insinuacija v smer, ki ne obstaja«. Pri tem je dodal, da če ocenjujejo, da je zakon prešel čez odločbo Ustavnega sodišča, imajo na razpolago »vse zakonske možnosti, ustavne možnosti in pritožbe«.

Jerajeva je ob slišanem menila, da se predsednik vlade izogiba odgovoru, zato je o tem predlagala poglobljeno razpravo, o čemer bodo poslanci glasovali v sredo.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh

Dobrodošli! 

Za vas smo pripravili e-darilo: 

Recepti za piškote in pecivo Marka Čižmana: Sladka pika na i

Kliknite tukaj

Close