Poslanke in poslanci so o predlogu zakona, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslancev s prvopodpisanimi dr. Matejem Tašnerjem Vatovcem (Levica), mag. Meiro Hot (SD) in Janjo Sluga (Svoboda), odločali v sklopu današnjih glasovanj v okviru 32. redne seje Državnega zbora. Že po torkovi razpravi je bilo jasno, da se zakonu obeta večinska podpora koalicijskega trojčka in nasprotovanje opozicijskih SDS, NSi in nepovezanih poslancev.

Argumenti predlagateljev

Predlagatelji, kot je v njihovem imenu pojasnil vodja poslanske skupine Levice dr. Matej Tašner Vatovec, sprejem zakona upravičujejo z dvema ključnima argumentoma: izpolnjevanju odločbe Ustavnega sodišča in »koraku naprej k strpnejši, bolj vključujoči družbi, v kateri ni prostora za delitve na podlagi osebnih okoliščin, v tem primeru zakonskega stana ali spolne usmeritve«.

Nesprejemljiv skrajšani postopek

V imenu poslanske skupine nepovezanih poslancev (oziroma stranke Demokratov) Eva Irgl je pozvala k široki in zlasti odgovorni razpravi o zakonu, ki zadeva občutljiva in tudi intimna vprašanja posameznikov, zato se ji zdi nesprejemljivo, da je zakon vložen po skrajšanem postopku. »Takšna vsebina potrebuje več pogovora in dialoga, razprava mora temeljiti na medsebojnem poslušanju, spoštovanju različnosti in iskanju širšega soglasja.« Zakon podpore Demokratov zato nima.

Nedomišljena in slaba novela

Alenka Jeraj je v imenu poslanske skupine SDS novelo zakona označila za nedomišljeno in slabo, saj so predlagatelji na sejo Odbora za zdravstvo prinesli amandma na skoraj vsak člen. Po njenem ne gre za manjše spremembe zakona, marveč za drastične spremembe ne zgolj zakona, temveč človeške civilizacije, odnosa med ženskami in moškimi, vloge moškega v družini in družbi, šolskega sistema, pri čemer zakonski predlog na glavo postavlja razumevanje pravic otrok, človekove identitete in dostojanstva, razumevanje medicine …

Otrok razčlovečen na raven objekta

Jerajeva dodaja, da se vse več parov srečuje s težavami pri zanositvi, kar zaradi napredka v medicini bolj zaznavamo in zdravimo. Po statistiki je v Sloveniji neploden vsak sedmi par, ki jim država omogoča zdravljenje in umetno oploditev, ki je po nekaj poskusih plačljiva: »Pričakovali bi, da bi predlog novele odgovoril na to dilemo, ne pa, da zdaj to storitev – saj ne gre za zdravljenje – brezplačno omogoča zdravim samskim ženskam in ženskam v istospolni skupnosti, ki zdravljenja ne potrebujejo. SDS zakonu nasprotuje, ker postavlja pravice odraslih pred pravice otrok, otroku jemlje očeta in razčlovečuje otroka na raven objekta in tržnega blaga.

Poseg v ustaljen koncept družine in starševstva

Iva Dimic pa je v imenu poslanske skupine NSi izpostavila, da zakon vzbuja številne pomisleke in nasprotovanja z etičnega, pravnega, družbenega vidika in kljub namenu opraviti neustavnosti, ki jih je ugotovilo Ustavno sodišče, posega veliko širše, kot je to nujno potrebno, in uvaja nepremišljene rešitve, ki niso celovite in v zadostni meri utemeljene, zato mu v stranki nasprotujejo. Zakon tudi močno posega v ustaljen koncept družine in starševstva, ki temelji na obstoju očeta in matere kot dveh dopolnjujočih se vlog v vzgoji.

Nasprotovanje stroke

»Zakon tudi ni odgovor na zdravstveni problem, temveč je družbeni in ideološki konstrukt, ki odpira vrata ustvarjanju otrok brez enega starša, očeta. Otroka se obravnava kot predmet želje odraslega, ne pa kot samostojen subjekt s pravicami, kar je nesprejemljivo s pravnega, etičnega in družbenega vidika. Temu je nasprotovala tudi stroka, od ginekologov do Komisije za medicinsko etiko, češ da gre za medicinsko neupravičene postopke in kršitev otrokove pravice do očeta in lastne identitete. S tem predlogom se ruši ravnovesje med pravicami odraslih in interesi otroka ter med zdravstveno stroko in družbenimi pritiski,« je naštela Dimičeva in kot problematičnega dodala še finančni vidik.