Podobe bidermajerske Ljubljane, Franc Franz, Jožef Kalasanc baron Erberg, Miha Preinfalk, Založba ZRC
Podobe bidermajerske Ljubljane, Franc Franz, Jožef Kalasanc baron Erberg, Miha Preinfalk, Založba ZRC
Jožef Kalasanc baron Erberg (1771–1843), bogat zbiratelj in mecen, ki je imel povezave s cesarskim dvorom, je zadnja leta življenja preživel v prostovoljni osami v svojem dvorcu v Dolu pri Ljubljani. Vseeno je hotel biti obveščen o dogajanju, zato je kot informatorja najel stotnika avstrijske vojske po imenu Franc Franz (1779–1840), ki je upokojenska leta preživljal v Ljubljani. Franz je tako Erbergu med letoma 1832 in 1840 skorajda vsakodnevno pošiljal pisma in na ta način ustvaril nekakšno kroniko bidermajerske Ljubljane.
1.800 pisem Franca Franza baronu Erbergu (1832–1840)
Osrednji del publikacije Pisma Franca Franza baronu Erbergu (1832–1840) tvori znanstvenokritična transkripcija nekaj več kot 1.800 Franzevih (nemških) pisem Erbergu, ki jo dopolnjujeta uvodna študija in imensko kazalo. Vsebinsko gledano je v pismih največ lokalnih novic o Ljubljani in njenih prebivalcih, pretežno o ljubljanski visoki družbi. Nižji sloji so omenjeni redkeje, navadno v povezavi s črno kroniko. Področja, ki jih je Franz pogosto omenjal v pismih, so bolezni in zdravstvene razmere, družabno življenje (Kazina, gledališče), potovanja, pa tudi poročila iz drugih delov monarhije.
Pisma Franca Franza baronu Erbergu (1832–1840) je transkribiral, znanstvenokritično izdajo vira uredil in spremno študijo napisal dr. Miha Preinfalk, izdali so jih v samostojni e-knjigi Pisma Franca Franza baronu Erbergu (1832–1840). Publikacija je bila osnova za študije, objavljene v samostojni monografiji z naslovom Podobe bidermajerske Ljubljane.
Knjigo Podobe bidermajerske Ljubljane je 25. februarja 2025 v Ljubljani predstavil urednik zgodovinar dr. Miha Preinfalk. FOTO: Ivo Žajdela
Podobe bidermajerske Ljubljane
V knjigi Podobe bidermajerske Ljubljane, uredil jo je zgodovinar dr. Miha Preinfalk, so objavili študije o Ljubljani v tridesetih letih 19. stoletja. Podlaga zanje so bila pisma, ki jih je med letoma 1832 in 1840 upokojeni stotnik Franc Franz (1779–1840) iz Ljubljane skoraj vsakodnevno pošiljal Jožefu Kalasancu baronu Erbergu (1771–1843) v Dol pri Ljubljani; transkribirana pisma so izšla v samostojni e-knjigi Pisma Franca Franza baronu Erbergu (1832–1840).

Ljubljana v tridesetih letih 19. stoletja
Uvodni prispevki osvetljujejo življenje in kariero glavnega protagonista oziroma avtorja pisem, stotnika Franca Franza, v nadaljevanju pa prinašajo splošno predstavitev predmarčne Ljubljane ter različnih družbenih slojev v mestu – plemstva, meščanstva in vojaštva. Avtorji predstavljajo tudi družabno in kulturno življenje v mestu, zlasti delovanje stanovskega gledališča in prireditve v Kazini, med katerimi je prednjačila tombola. Dotaknejo se tudi potovalnih navad ljubljanskega meščanstva, bolezni in splošnega zdravstvenega stanja ter cerkvenih razmer. Zbornik zaključuje slovenski prevod Franzevih nemških pisem za leto 1836, ko je v Ljubljani pustošila kolera.




