Maribor in okolico še vedno tepe prepogosto nestrokovne gospodarjenje. V ranjki Jugoslaviji so to bila megalomanska vlaganja v širitev tovarn in ne v znanje, v samostojni Sloveniji pa so to ogromna vlaganja v trgovske centre in ne v produktivna delovna mesta. Vse je naravnano na hitre zaslužke pri obračanju denarja s tveganim upravljanjem ekonomskih subjektov. Žal je med temi bila tudi nadškofija. Vlagatelji niso pomislila na prihodnost ljudi v Mariboru in okolici, ki jih sedaj pestijo posledice zapiranja proizvodnje, kar prinaša množična odpuščanja in predčasne upokojitve hkrati z visokimi cenami blaga.

Zato nas je prijetno presenetila udeležba na sobotnem Zboru, še bolj pa to, da ni zmanjkalo vprašanj in razmišljanj iz publike.

Vsi predavatelji so bili zanimivi in razumljivi. Zato je večina prisotnih vztrajala cele štiri ure. Tukaj ponujamo nekaj misli:
- Ali velja puhla trditev, da so vsi politiki enaki ? Kaj pa volivci, so tudi ti vsi enaki?
- Ali kristjan lahko zaupa svojo usodo politikom, ki s svojim življenjem izpričujejo, da so jim krščanske vrednote tuje? Temu se upira zdrava pamet, še bolj pa pravilno oblikovana vest.
- Kje je jamstvo, da bodo ta hip nastale stranke smotrneje gospodarile kot prejšnje vlade? Za to ni nobenega jamstva, ker sistema ne nameravajo spremeti, zato bodo nadaljevale svoje delo po že utečenih dinamikah razlaščanja srednjega in nižjega sloja.
- Poudarjeni so bili socialni in vrednostni vidiki razvoja Slovenije, kot so spoštovanje vere in družine. Te vrednote je potrebno poiskati v programih strank. Potem nam bo jasno, kdo so, in kaj nam ponujajo.

Iz vseh prispevkov pa je bilo slišati skupno priporočilo: Če v Sloveniji na prvo mesto ne bomo postavili poštenosti in odgovornosti, ne bomo rešili gospodarstva in ne svoje prihodnosti. Zato na volitvah izbirajte le tiste kandidate, ki jih osebno poznate in veste, da živijo vzgledno, so človekoljubni in zavzeti za skupno dobro. Tiste, ki so dokazali, da se znajo preživljati s konkretnim koristnim delom. Skratka: volimo takšne, za katere vemo, da politiko razumejo kot služenje. Takih ne bo veliko, a se bodo vseeno pojavili. Bila bi neprecenljiva škoda, če bi jih spregledali.