Foto: Vatican Media

Minulo soboto naj bi v protestantski stolnici sv. Petra v Ženevi prvič po letu 1535 obhajali katoliško bogoslužje. Prirediteljem v mestu reformatorja Johannesa Calvina pa je račune prekrižalo nezadržno širjenje virusa korona. Kot poroča avstrijski Kathpress, so v petek sklenili, da bodo upoštevali nasvete švicarskega zveznega sveta in odpovedali organizacijo dogodka s predvidoma več kot 1.000 udeleženci, da bi tako zavrli širjenje virusa. Po navedbah spletnega portala Vatican News ženevska stolnica sv. Petra lahko sprejme 1.200 obiskovalcev.

V Švici je po navedbah tamkajšnjih medijev z virusom korona doslej okuženih najmanj 15 oseb; več kot sto ljudi je v karanteni. Prepoved prireditev z večjim številom udeležencev zaenkrat velja do 15. marca. Med drugim so odpovedali tudi tradicionalni baselski pustni karneval in ženevski avtosalon od 5. do 15. marca.

Katoliško bogoslužje v ženevski protestantski stolnici je po novem predvideno 30. maja, v soboto pred praznikom binkošti. Ta dan je simboličen zaradi posredovanja Svetega Duha, je pojasnil škofijski vikar Pascal Desthieux, ki naj bi obhajal slovesno sveto mašo.

Sv. Peter je osrednja cerkev reformistov v Ženevi. Ekumensko gostoljubje ima za Desthieuxja v tem svetišču torej še dodatni pomen. Švicarski kardinal Kurt Koch iz rimske kurije, papežev »minister za ekumenizem«, je jutrišnji dogodek označil kot veliko znamenje edinosti med kristjani. Po navedbah švicarskih in francoskih medijev bi bilo kaj podobnega še pred nekaj leti »povsem nepredstavljivo«.

Po mašnem nagovoru Guillauma Farela, ki je 8. avgusta 1535 v cerkvi sv. Petra oznanil načela reformacije, so v ženevski stolnici odstranili vsa znamenja katoliškega bogoslužja. Zatem je Calvin (1509-1567) 23 let pri sv. Petru deloval kot pridigar. Francoski teolog je med drugim ustanovil »Ženevsko akademijo«, ki se je razvila v visoko šolo kalvinizma.