Papež Frančišek je med vračanjem z obiska v Sveti deželi znova predstavil molitveno pobudo za mir na Bližnjem Vzhodu, med okoli 40-minutno »letečo tiskovno konferenco« pa je sinoči odgovarjal na vprašanja časnikarjev, med drugim o svojem upokojenem predhodniku Benediktu XVI. in o spolnih zlorabah v Cerkvi.

Ob tem je papež pojasnil, da je bila skupna molitev za mir z izraelskim predsednikom Peresom in palestinskim predsednikom Abbasom prvotno mišljena že med njegovim obiskom v Sveti deželi, vendar namere zaradi organizacijskih težav ni bilo mogoče udejaniti.





Frančišek je poudaril, da pri pobudi ne gre za pogajanja, pač pa za molitev za mir. Termin za pobudo, ki jo papež minulo nedeljo presenetljivo napovedal ob zaključku svete maše v Betlehemu, zaenkrat še ni določen. Vatikanski časnik L'Osservatore Romano je medtem že objavil možen termin 6. junija letos, ob čemer se je skliceval na Abbasovo ekipo.

Med potjo iz Tel Aviva v Rim je papež med drugim oznanil, da bo v prvem tednu letošnjega junija v Vatikanu obhajal bogoslužje z osmimi žrtvami spolnih zlorab. Skupino je povabil k sveti maši v kapeli Doma sv. Marte, je pojasnil Frančišek. Po končanem bogoslužju se želi z njimi srečati v pogovoru. Srečanja naj bi se udeležil tudi predsednik vatikanske Komisije za zaščito otrok, kardinal Patrick O'Malley.

Frančišek je jasno zatrdil, da za spolne zlorabe, ki jih zagrešijo katoliški duhovniki, ne sme biti nikakršne strpnosti ali olajševalnih okoliščin. »Spolna zloraba je grozljivo kaznivo dejanje, kajti duhovnik, ki kaj takšnega zagreši, izdaja Gospodovo telo. To je kot satanistična maša«, je dejal sveti oče. Trenutno v katoliški Cerkvi vodijo preiskavo proti trem škofom: »Za cerkvene dostojanstvenike ni nikakršnih privilegijev«, je dejal Frančišek in dodal, da je to »v interesu Cerkve«.

Glede prostovoljnega odstopa Benedikta XVI. je papež povedal, da je z njim »odprl vrata« - odtlej je namreč mogoče, da se rimski škof z utemeljenimi razlogi odpove svojemu položaju, če se več ne počuti dovolj sposobnega za opravljanje svojih nalog. Tako kot je odpoved položaju iz starostnih razlogov za škofe danes samoumevna, bi lahko v prihodnosti imeli tudi »upokojene papeže«. »Sam sebi bom zastavljal enaka vprašanja, kot si jih je Benedikt XVI.«, je pojasnil Frančišek. Spomnil je, da v Cerkvi še pred nekaj desetletji skorajda ni bilo upokojenih škofov, danes pa morajo po cerkvenem pravu v določeni starosti papežu ponuditi svoj odstop.

Na vprašanje o postopku za beatifikacijo papeža Pija XII. (1939-1958) je Frančišek pojasnil, da trenutno »stopiclja na mestu«. po njegovih besedah manjka še potrdilo o čudežu, proces pa vsekakor ni ustavljen ali oviran; še vedno je v polnem teku. Dokaz o izpolnjenem čudežu na priprošnjo kandidata pa je nujni pogoj za beatifikacijo.

Do razglasitve papeža Pija XII. za blaženega je kritična predvsem judovska stran. Nasprotniki postopka, odprtega leta 1965, Pacelliju očitajo, da je zamolčal holokavst. Decembra 2009 je postopek za beatifikacijo Pija XII. s priznanjem junaških kreposti premagal prvo odločilno oviro. S tem je Vatikan priznal, da je Pij krščanske kreposti živel na izreden način.

V pogovoru s časnikarji na krovu letala je Frančišek napovedal, da bo januarja prihodnje leto obiskal območje Filipinov, ki ga je konec leta 2004 najbolj prizadel cunami. Dva dneva bo najprej preživel na Šri Lanki, nato pa za štiri dni odpotoval v otoško državo, ki jo je pred desetimi leti prizadela strahotna naravna katastrofa.

Papeža pa potovanje v Azijo čaka še v letošnjem letu. Avgusta se bo v Južni Koreji udeležil Dneva azijske mladine, v prestolnici Seul pa bo za blažene razglasil korejske mučence.

Vir: Kathpress
Foto: splet