13. pogovorni večer Foruma za dialog med vero in kulturo
13. pogovorni večer Foruma za dialog med vero in kulturo
13. pogovorni večer Foruma za dialog med vero in kulturo bo 12. maja v Atriju ZRC v Ljubljani.
Forum za dialog med vero in kulturo vabi na 13. pogovorni večer z naslovom Jezus med Slovenci, ki bo v torek, 12. maja, ob 19.30 v Atriju ZRC.
V razpravi bodo sodelovali: dr. Rastko Močnik, dr. Vinko Potočnik, p. Damjan Ristič in dr. Nenad Vitorović. Pogovor bo moderiral Matjaž Črnivec.
![]()
Osebnost Jezusa iz Nazareta je znana vsem, vsaj zdi se tako. Toda čeprav ljudje o njem večinoma vedo zelo malo, ima skoraj vsak do njega zelo izrazito stališče, bodisi pozitivno bodisi negativno. In tudi med temi, ki ga dojemajo pozitivno, obstajajo velike razlike v predstavah o njem: za kaj se je zavzemal, katere vrednote je poudarjal in kakšnega izvora je bil. Komunisti ga štejejo za prvega komunista, ki je razglašal konec osebne lastnine in medčloveškega izkoriščanja, muslimani ga imajo za pravega muslimana, ki je že pred prerokom Mohamedom oznanjal islam, različne krščanske veroizpovedi pa ga razumejo kot svojega utemeljitelja in se pogosto sklicujejo prav nanj pri utemeljevanju svojih specifik. Kakor koli že, Jezusovo sporočilo o Božji vladavini je v svojem času izzvalo burno družbeno reakcijo, tako pozitivno kakor negativno, ki se je nadaljevala tudi pozneje, ko so to sporočilo njegovi učenci raznesli drugam. V četrtem stoletju je to »Jezusovo gibanje« doživelo pomembno, v mnogo čem usodno transformacijo, ko je postalo glavna ideologija imperija. V tej obliki je v 8. st. doseglo tudi naše prednike in odtlej pa vse do danes tako ali drugače pomembno zaznamuje slovensko družbo in oblikuje njeno kulturo.
V razpravi bodo sodelovali: dr. Rastko Močnik, dr. Vinko Potočnik, p. Damjan Ristič in dr. Nenad Vitorović. Pogovor bo moderiral Matjaž Črnivec.

Osebnost Jezusa iz Nazareta je znana vsem, vsaj zdi se tako. Toda čeprav ljudje o njem večinoma vedo zelo malo, ima skoraj vsak do njega zelo izrazito stališče, bodisi pozitivno bodisi negativno. In tudi med temi, ki ga dojemajo pozitivno, obstajajo velike razlike v predstavah o njem: za kaj se je zavzemal, katere vrednote je poudarjal in kakšnega izvora je bil. Komunisti ga štejejo za prvega komunista, ki je razglašal konec osebne lastnine in medčloveškega izkoriščanja, muslimani ga imajo za pravega muslimana, ki je že pred prerokom Mohamedom oznanjal islam, različne krščanske veroizpovedi pa ga razumejo kot svojega utemeljitelja in se pogosto sklicujejo prav nanj pri utemeljevanju svojih specifik. Kakor koli že, Jezusovo sporočilo o Božji vladavini je v svojem času izzvalo burno družbeno reakcijo, tako pozitivno kakor negativno, ki se je nadaljevala tudi pozneje, ko so to sporočilo njegovi učenci raznesli drugam. V četrtem stoletju je to »Jezusovo gibanje« doživelo pomembno, v mnogo čem usodno transformacijo, ko je postalo glavna ideologija imperija. V tej obliki je v 8. st. doseglo tudi naše prednike in odtlej pa vse do danes tako ali drugače pomembno zaznamuje slovensko družbo in oblikuje njeno kulturo.



