Forum za dialog med vero in kulturo vabi na 18. pogovorni večer z naslovom Vprašanje živali in krščanstvo, ki bo v torek, 9. februarja, ob 19.30 v Atriju ZRC, Novi trg 2.

O temi bodo razpravljali:
* Jadranka Juras, pevka in aktivistka za živalske pravice,
* Klemen Godec, teolog in slovenist,
* Pavle Rak, pisatelj in prevajalec,
* moderator Gorazd Kocijančič.


Živali danes nimajo več nobenega zatočišča. Najsi se še tako trudijo ubežati človeku, ki jih neusmiljeno pobija, ne morejo nič proti njegovim sofisticiranim napravam, ki mu omogočajo dostop do najbolj skritih kotičkov zemlje in morja. Kar je francoski naravoslovec Bernard-Germain de la Cépčde dejal o kitih, velja na splošno: živali danes svoj »azil lahko najdejo le v niču«. Genski inženiring se vtika celo v notranji ustroj živih bitij le z namenom njihove eksploatacije, brez vsakega strahospoštovanja pred življenjem.

Zgodovinar Lynn White je s svojim izjemno vplivnim člankom »Zgodovinske korenine naše ekološke krize« (The Historical Roots of our Ecological Crisis) iz leta 1967 odgovornost za zahodno uničevanje narave prevalil prav na krščanstvo, ki naj bi – kot »najbolj antropocentrična religija, kar jih je svet videl« – učilo, da je vse ustvarjeno za službo človeku, in s tem omogočilo vse ekscese sodobne biopolitike. Zmaga krščanstva nad poganstvom je po Whitu pomenila prehod od človeka, ki se je razumel kot del narave, do človeka, ki je postal izkoriščevalec, ker je bil prepričan, da je nad njo. Med desetim in petnajstim stoletjem naj bi prišlo do razvoja, v katerem se vidi »zavesten in posplošen pohlep po naravni energiji in njeni aplikaciji za človeške namene«. Razvila se je brezobzirnost tehnologije, ki je omogočila planetarno ekspanzijo Evrope, njeno produktivnost, ekonomski napredek in vojaško moč. Največja žrtev takšne izkoriščevalske drže so bile nedvomno živali.

Ali Whitova teza drži? Ali pa morda v krščanstvu poznamo tudi nasprotna, živalim prijazna izročila, ki bi jih bilo potrebno znova oživeti in razširiti? Kaj bi lahko danes kristjani na Slovenskem naredili za živali? Kako se moramo odzvati na vprašanje živali, ki je postalo eno osrednjih vprašanj sodobne filozofije? Kako lahko sodelujemo z aktivisti drugih nazorov?