V predavanju bodo predstavljena zaščitna dela arheoloških nahajališč po svetu in v Sloveniji. Od leta 2009 sta Milan Kovač in Peter Kerševan (1938–2024) nadaljevala skupno pot pri vseh predlogih zaščite in predstavitve arheologije v Ljubljani od prazgodovine, rimske Emone do srednjega veka, pod ljubljansko tržnico in ob njej. Z urbanističnimi predlogi sta želela mesto povezati z naravo in ga okrasiti s spomeniki iz njegove zgodovine. Predlagala sta celostno rešitev ljubljanskega železniškega vozlišča in potniškega centra kot alternativo z železnico razrezanemu mestu – za nemoten urbanistični razvoj slovenske prestolnice. Skupaj sta nadaljevala delo na Kitajskem, pa tudi na lokacijah izven Ljubljane (npr. v Kranju) in končala z zaščito rimske nekropole v Šempetru, kjer se je začela Kovačeva življenjska zgodba.

Predavanje sodi v cikel, ki ga organizira Naravoslovno-tehniški odsek Slovenske matice.

Milanu Zdravku Kovaču je prvi stik z arheologijo, posledica dijaškega poletnega dela pri izkopavanju rimske nekropole v Šempetru leta 1953, začrtal njegovo življenjsko pot. V Ljubljani na FAGG je diplomiral leta 1964 in se nato vpisal še na arheologijo, kot je obljubil prof. Josipu Klemencu, a zaradi gmotnih razmer študija ni nadaljeval. Na Švedskem je postal član društva arhitektov leta 1966, končal postdiplomski študij leta 1968 in s švedsko štipendijo končal tečaj zaščite kulturnih spomenikov na Unescovem inštitutu ICCROM v Rimu. V letih 1970–1971 je bil zaposlen na Unescovem inštitutu v Colombu, nato je samostojno deloval na Bližnjem vzhodu od Kuvajta, Zaliva do Omana vse do leta 1979, ko je začel z zasnovo rešitve Keopsove ladje v Egiptu, kjer je deloval vse do leta 1988. Z delom je nadaljeval v Italiji (etruščanske grobnice), Indiji (Ajanta, Ellora), na Kitajskem, od leta 1992 pa tudi v Sloveniji.

Več o predavatelju tudi na teh povezavah:

https://www.druzina.si/knjiga/kocevski-proces-zivljenje-in-smrt-borisa-kovaca

https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/175047136?s=tv 

https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/175048803?s=tv)

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805

Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Darujte zdaj!