Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Predavanje prof. dr. Antona Mavretiča: Delo na Vesoljskih sondah Voyager I in II

Datum: 01. 07. 2016
Ura: 19.30
Trajanje: 1.7.2016
Župnija: Radovljica
Objava: 01. 07. 2016
Ura: 19.30
Trajanje: 1.7.2016
Oznake: Dogodek
Lokacija: Radovljica
Ustavi predvajanje

Predavanje prof. dr. Antona Mavretiča: Delo na Vesoljskih sondah Voyager I in II

Predavanje prof. dr. Antona Mavretiča: Delo na Vesoljskih sondah Voyager I in II
Župnija Radovljica in KD Sotočje vabita na predavanje akad. prof. dr. Antona Mavretiča z naslovom Delo na Vesoljskih sondah Voyager I in II.

Župnija Radovljica in KD Sotočje vabita na predavanje akad. prof. dr. Antona Mavretiča z naslovom Delo na Vesoljskih sondah Voyager I in II. Predavanje bo v petek, 1. julija, ob 19.30 v Slomškovi dvorani radovljiškega župnišča


Prof. dr. Anton Mavretič je nadvse prijazen in ugleden inženir elektronike, ki je bil rojen v Sloveniji, vendar že večino svojega življenja živi in deluje v ZDA. Prispeval je k načrtovanju in razvoju številnih instrumentov za vesoljska plovila, s pomočjo katerih smo pridobili ogromno podatkov o plazmi in Sončevem vetru.

Kot projektni inženir je pri načrtovanju, testiranju in usposobitvi instrumenta vodil in integriral delo štirih inženirjev in približno šestih tehnikov, celoten projekt pa je bil pod vodstvom glavnega raziskovalca prof. Bridga. PLS je sestavljen iz štirih Faradayevih kletk, ki merijo ionske in elektronske tokove v energijskem območju od 10 do 5950 elektronvoltov. Tri kletke so usmerjene proti Sončevemu vetru, medtem ko je četrta obrnjena vstran glede na smer Sončevega vetra, tako da gleda na vsakega izmed planetov, ki so del itinerarja obeh Voyagerjev, in pri tem zaznava elektrone.

Eden izmed najpomembnejših dosežkov PLS je bil izpolnjen ob dveh srečanjih z Jupitrom leta 1979. Vrhunec tega srečanja so bile meritve torusa plazme, oblaka ionov in elektronov, ki pod vplivom Jupitrove lune Io v obliki obroča obdaja planet. Drugi vrhunec so bile meritve materiala, ki odletava s Titana, Saturnove največje lune.

Voyager 2 so 20. avgusta 1977 izstrelili iz Cape Canaverala z nosilno raketo Titan-Centaur, Voyager 1 pa dva tedna kasneje, 5. septembra 1977. Vesoljski plovili sta v naslednjih dvanajstih letih potovali mimo Jupitra, Saturna, Urana in Neptuna ter med poletom zbirali podatke.

Septembra 2013 je kaliformijski Jet Propulsion Laboratory objavil, da je vesoljska sonda Voyager 1 že eno leto predtem prečkala mejo našega osončja in tako postala prvi izdelek človeka, ki je zapustil vpliv našega Sonca. Obe Voyagerjevi vesoljski plovili naj bi imeli dovolj pogonskega goriva in električne energije za delovanje vsaj do leta 2020. Takrat bo Voyager 1 19,9 milijard kilometrov od našega Sonca, Voyager 2 pa 16,9 milijard kilometrov od našega Sonca. Podatki PLS znanstvenikom pomagajo razumeti plazmo in Sončev veter znotraj njegovega energijskega območja.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Kupi v trgovini

Novo
Kje najti srečo?
Duhovna rast
24,90€

Imaš zanimiv dogodek?

Deli ga z nami.

Dodaj dogodek

Novosti v knjigarni

Novosti v trgovini

Nazaj na vrh