Založba Družina je v sodelovanju z beograjsko nadškofijo izdali obsežno monografijo z naslovom Slovenski umetniki v Beogradu o slovenskih umetnikih, ki so od začetka 20. stoletja delovali tudi v Beogradu in mu pustili trajen in viden pečat.

Avtor besedila je umetnostni zgodovinar in predavatelj na Filozofski fakulteti v Kosovski Mitrovici dr. Zoran M. Jovanović (1963). Posebej se posveča proučevanju sodobne krščanske umetnosti in zgodovini Katoliške cerkve na Balkanu. Knjiga, katere izid je podprl Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, je enkratna za vzpostavljanje zgodovinskega zavedanja in dialoga, saj je pripravljena v treh jezikih: angleščini, slovenščini in srbščini (v latinični pisavi).

Avtorjeva ideja je bila, da v knjigi celostno predstavi del zgodovine Beograda v zadnjem stoletju, kolikor obstajajo
tesni stiki med slovenskim in srbskim narodom na številnih področjih. Želel si je, da bi slovenski bralci spoznali umetniški utrip srbske prestolnice in del naše lastne dediščine, da bi tako laže gradili pravičen in ploden dialog med narodoma. V istem duhu je svoj predgovor h knjigi zaključil tudi nadškof Hočevar (od leta 1980 so beograjski nadškofje Slovenci – Turk, Perko in Hočevar).

Vsebino monografije bi v grobem lahko razdelili na dva osrednja vsebinska sklopa: na dediščino slovenskih
umetnikov, ki je ohranjena v upravnih stavbah in muzejih »prve« in »druge« Jugoslavije (Palača Srbija – Palača Zveznega izvršnega sveta, Dom Narodne skupščine RS, Srbska akademija znanosti in umetnosti, Muzej sodobne umetnosti, Muzej zgodovine Jugoslavije, v množici umetniških velikanov je še posebej predstavljeno delo kiparja Lojzeta Dolinarja), ter na sakralno dediščino, ki jo zaznamujejo predvsem Jože Plečnik (župnijska cerkev sv. Antona, kapela usmiljenk, načrt za cerkev v Obrenovcu), soustvarjalci interierja današnje beograjske katoliške stolnice Vnebovzetja blažene Device Marije (Franc Kvaternik, Lojze Čemažar in Lucijan Bratuš) ter p. Marko Ivan Rupnik, ki je ob dveh cerkvah v Srbiji (Niš, Smederevo) okrasil tudi hišo beograjske nadškofije.