Program je povezoval Alen Salihović, umetnika je predstavil Milček Komelj. FOTO: Ksenja Hočevar

Člani Blaž Potočnikove čitalnice so sinoči v Galeriji Gunclje (Šentvid pri Ljubljani) odprli razstavo del slikarja in grafika Janeza Bernika. Razstava je vzklila iz dolgoletnega prijateljstva med slikarjem Janezom Bernikom in mizarjem Francem Zavodnikom – slednji je dolga leta izdeloval okvirje za Bernikove slike, medtem ko je bil Janez Bernik Zavodnikov mentor pri fotografiji in izdelavi skulptur. Še več, ideja o razstavnem prostoru – Galeriji Gunclje, kjer je razstava, je nastala prav zaradi umetniškega vpliva, ki ga je imel Janez Bernik na Zavodnika. Bernikov podpis je tako vgraviran v portal ob vhodu v galerijo in bo, kot je na odprtju povedal Zavodnik, »trajen spomin na velikega umetnika slovenskega slikarstva«.

Janez Bernik je bil izjemno plodovit slikar. Njegova dela so razstavljena v številnih svetovnih galerijah. FOTO: Ksenja Hočevar

Podobo Boga je našel v sebi

»Bernik je bil s svojo eshatološko mislijo, utemeljeno na izročilu krščanstva in na zgodovinski eksistencialni izkušnji, vse bolj izpostavljen pričevalec časa, ki se etično preraja v iskanju prvinskosti in zavračanju vsakršne zunanje navlake,« je v predstavitvi del dejal umetnostni zgodovinar Milček Komelj in dodal, da je umetnik »skušal vse naslikano reducirati na bistvo, a s tem hkrati stopnjevati kompleksnost duhovnega izraza.« V soočenju z velikimi duhovi sodobnosti in preteklosti, je dejal Komelj, je skušal Bernik »prisluhniti predvsem transcendentalnemu, ki ga je ves čas iskal in odkrival v lastnem iskanju, tako kot je tudi podobo Boga našel v sebi, ko ga je iz svoje smrtnosti odkrival v večnosti zavezanih podobah ...«

Razstava je nastala na pobudo mizarja Franca Zavodnika. FOTO: Ksenja Hočevar

Kdo je bil Janez Bernik? 

Janez Bernik, slikar, grafik, pesnik in akademik, se je rodil 6. septembra 1933 v Guncljah pri Ljubljani kot tretji izmed štirih otrok. Umrl je 15. julija 2016 v Preboldu.

Pridružena razstava sitotiskov iz grafične mape Katharsis ad infinitum je na ogled do 20. oktobra v atriju pred zavodsko cerkvijo. FOTO: Ksenja Hočevar

Leta 1955 je diplomiral na splošnem oddelku za slikarstvo na Akademiji likovnih umetnosti (ALU) v Ljubljani, kjer je pozneje služboval kot profesor. Študij je nadaljeval na specialki za slikarstvo in na specialki za grafiko. Leta 1959 se je kot štipendist francoske vlade študijsko izpopolnjeval v Parizu.

Razstava v Galeriji Gunclje je na ogled do 21. decembra vsak četrtek od 17. do 19. ure. FOTO: Ksenja Hočevar

Prvo samostojno razstavo je imel v Mali galeriji v Ljubljani leta 1960, sledilo je prek 80 samostojnih razstav doma in v tujini. Razstavljal je tudi v okviru Grupe 69, katere ustanovni član je bil. Bil je izjemno plodovit slikar. Njegova dela so razstavljena v številnih svetovnih galerijah. Izšle so tri njegove monografije, v njej so besedila domačih in tujih uglednih piscev. Bil je prejemnik številnih domačih in tujih nagrad, med drugimi tudi nagrade Prešernovega sklada, Jakopičeve nagrade in najvišjega državnega odlikovanje Zlati častni znak svobode RS, ki ga podeljuje predsednik države.

Mizar Andrej Kregar je po odprtju razstave predsedniku SDS Janezu Janši pokazal spominsko mizarsko delavnico. FOTO: Ksenja Hočevar

Janez Bernik je bil slikar-samotar, redko je dajal intervjuje. Zadnjega, leta 2010, je dal za Družino.

Razstave se je udeležil tudi akademik Andrej Jemec. FOTO: Ksenja Hočevar

Pridružena razstava v Zavodu sv. Stanislava

Razstava v Galeriji Gunclje je na ogled do 21. decembra vsak četrtek od 17. do 19. ure. Hkrati bo v Zavodu sv. Stanislava še pridružena razstava ob 90-letnici rojstva prof. Janeza Bernika, na kateri so razstavljeni sitotiski iz grafične mape Katharsis ad infinitum. Razstava bo do 20. oktobra v atriju pred zavodsko cerkvijo.

Posebno mesto na razstavi je dobil portret umetnikovega brata, akademika Franceta Bernika. FOTO: Ksenja Hočevar

FOTO: Ksenja Hočevar