Okoli tretjina kristjanov z območja Gaze, ki je zaprosila za izhod med božičnimi prazniki, je dobila dovoljenje za potovanje v Betlehem oz. Jeruzalem, je v teh dneh poročal sklad »Pro Oriente«. Od skupno 951 prošenj je bilo odobrenih 306, obravnaval pa jih je koordinacijski urad za vladne dejavnosti na zasedenih območjih (COGAT). Od skupno 117 katoličanov v Gazi jih je dovoljenje za izhod prejelo dvajset. Obe števili bi se v naslednjih dneh lahko še povečali.

Po cerkvenih ocenah na območju Gaze trenutno živi le še od 1.000 do 1.500 kristjanov. Velika večina jih pripada grški pravoslavni Cerkvi. Pravoslavni patriarhat v Jeruzalemu božič obhaja po julijanskem koledarju, torej 6. in 7. januarja. Pravoslavna Cerkev je bila v preteklih tednih kritična, da kristjani iz Gaze prejmejo dovolilnice za izhod le za Jordanijo, ne pa tudi za Betlehem in Jeruzalem; poleg tega so med prošnjami izločene vse, ki jih vložijo mladi kristjani med 16. in 35. letom.

COGAT je nazadnje preveril odločitve glede izhoda kristjanov z območja Gaze na božič. Katoliški škofje so izraelske oblasti spodbudili, naj kristjanom z območja Gaze brez oklevanja podelijo potrebna dovoljenja za obhajanje božiča v Betlehemu.

P. Ibrahim Faltas s Frančiškanske kustodije v Sveti deželi je v pogovoru za Radio Vatikan povedal, da je treba izdajo dotlej 306 dovolilnic za izhod kristjanov ovrednotiti zelo pozitivno. Vpletene so številne strani; posebno vlogo pri tem je odigral izraelski premier Reuven Rivlin, ki se je za stvar »osebno zavzel«. Na ta način so skupaj prišli do ustrezne rešitve.

Gazo zaznamuje mogočna krščanska zgodovina: v prvem tisočletju so bile Gaza in okoliške pokrajine trdnjave meništva po zgledu sv. Hilariona, učenca sv. Antona, »očeta meništva«. Najpomembnejša cerkev v Gazi je pravoslavna stolnica sv. Porfirija, škofa v Gazi v 5. stoletju. Prva cerkvena zgradba je na tem mestu stala že leta 425, začetki današnje stolnice pa segajo v 12. stoletje.

Vir: Kathpress
Foto: splet / Wikipedia