Papež Benedikt XVI. si je ob koncu včerajšnje splošne avdience ogledal neobičajno umetniško predstavo: štirje akrobati, 'Bratje Pellegrini', so v vatikanski dvorani za avdience ob ritmih sodobne glasbe postavili dih jemajočo verigo človeških piramid. V belih hlačah in z golim torzom so mojstri ravnotežja predstavili najrazličnejše formacije. Po nekajminutni predstavi se je s svojega sedeža najprej dvignil vidno navdušeni sveti oče in umetnikom naklonil glasen aplavz. Italijanski akrobati so se splošne avdience udeležili v okviru mednarodnega kongresa za pastoralo cirkuških delavcev in sejmarjev, ki te dni poteka v Rimu v organizaciji Papeškega sveta za pastoralo migrantov in popotnikov.

Včerajšnjo katehezo je papež posvetil italijanski klarisi sv. Veroniki Giuliani, 27. decembra bomo namreč obeležili tristopetdeseto obletnico njenega rojstva. Sv. Veronika Giuliani je vse svoje življenje posvetila hoji za Kristusom. Pri tem ji ni šlo za njeno lastno svetost, pač pa za solidarnost in skupnost z vsemi vernimi, je pojasnil sveti oče, ki je vse navzoče pozval, naj se v adventnem času popolnoma osredotočijo na Jezusovo voljo, naj molijo drug za drugega in imajo vedno pred seboj občestvo Cerkve.

Papež je povedal, da nas sv. Veronika Giuliani vabi k rasti v krščanskem življenju, v povezanosti z Gospodom in povezanosti s Cerkvijo, Kristusovo nevesto. Vabi nas k soudeleženosti v trpeči ljubezni Kristusa Križanega za zveličanje vseh grešnikov; vabi nas, da upremo pogled v raj, cilj naše zemeljske hoje, kjer bomo skupaj z mnogimi brati in sestrami živeli veselje polnega občestva z Bogom; vabi nas, da se vsak dan hranimo z Božjo besedo in tako grejemo svoje srce in usmerjamo svoje življenje, je dejal Benedikt XVI. in navedel Veronikine besede s smrtne postelje: 'Našla sem Ljubezen, Ljubezen se je pustila videti!'

Sv. Veronika Giuliani se je rodila 27. decembra leta 1660 v italijanskem mestu Mercatello v Umbriji. S sedemnajstimi leti se je odločila za samostansko življenje v klavzuri in vstopila h klarisam v mestu Castello, kjer je leta 1727 tudi umrla. Leto dni po danih redovnih zaobljubah se je zanjo začela pot oblikovanja po Kristusu preko mnogih spokornih dejanj, velikega trpljenja in mističnih doživetij, povezanih s Kristusovim trpljenjem: trnova krona, mistična poroka, rane v srcu in stigme. Leta 1839 jo je papež Gregor XVI. razglasil za svetnico. Sv. Veronika je napisala številna pisma, avtobiografske spise in poezije, glavni vpogled v njene misli in duhovno življenje pa nam omogoča njen Dnevnik, ki ga je pisala od leta 1693 naprej.