Alfred Hitchcock se je oddaljil od katoliške Cerkve in v svojih poslednjih dneh ob sebi ni želel imeti duhovnika, je v knjigi zapisal biograf o znamenitem filmskem režiserju. Pa to ni čisto res, zatrjuje duhovnik jezuit, ki se je ob koncu njegovega življenja pogosto srečal s Hitchcockom in bil priča globoki predanosti katoliški veri. Kot pojasnjuje p. Mark Henninger: »Da je v svojih poslednjih dneh namerno in uspešno zavajal ljudi okoli sebe, da so verjeli ravno nasprotno, to je bil pravi Alfred Hitchcock.«

Ameriški časnik 'The Wall Street Journal' je namreč minuli teden objavil članek, v katerem jezuitski pater obuja spomine na svoja srečanja s slavnim režiserjem. Leta 1980 je p. Henningerja njegov prijatelj p. Tom Sullivan nekega popoldneva povabil, naj obišče Hitchcockovo hišo na Bel Airu v Kaliforniji in tam daruje sveto mašo.

P. Henninger se spominja, kako so ga tistega dne predstavili režiserju: »Hitchcock se je zbudil, odprl oči in poljubil roko p. Toma ter se mu zahvalil«. Jezuit priznava, da je imel malce težav med darovanjem svete maše v režiserjevem kabinetu, saj so njegovo pozornost odvračali pogledi na izvirne scenarije Hitchcockovih filmov.

»Alfred Hitchcock se je v svojem življenju za nekaj časa oddaljil od Cerkve, zato je takrat vse mašne odgovore poznal le v latinskem jeziku«, se spominja p. Henninger. »Najčudovitejšemu prizoru pa smo bili priče po tem, ko je mojster Hitchcock prejel sveto obhajilo. Tiho je zajokal in po njegovih velikih licih so tekle solze iskrenega veselja.«

P. Henninger je Hitchcocka obiskoval vse do Alfredove smrti 29. aprila tistega leta. Po njegovih besedah je bilo prav nenavadno, 'kako je Hitchcock dopustil, da ga je ob koncu njegovega življenja Bog tako prevzel.« Nekaj je 'zašepetalo v njegovem srcu', piše jezuit, 'in naši obiski so bili uslišanje globoke človeške želje, izpolnitev njegove resnične potrebe'. Jezuitovo zgodbo so v ameriškem časniku objavili ob predstavitvi njegove biografije na filmskem traku.

Hitchcock je odraščal v Londonu in je bil v svojem otroštvu deležen katoliške vzgoje. Obiskoval je salezijansko in jezuitsko osnovno in srednjo šolo. Večina njegovih filmov je grozljivk z nenavadnimi zaključki, njegova režiserska poklicna pot pa je trajala od leta 1925 do leta 1976. Leta 1953 je posnel film z naslovom 'Priznam', njegov edini film, v katerem je osrednji lik katoliški duhovnik. Proti njemu je uvedena preiskava zaradi umora, ki pa ga ni zagrešil. Še več, spovedal je morilca in v spovednici slišal njegovo priznanje, vendar tega ni smel uporabiti v svojo obrambo.

»Hitchcock je v tem filmu v skoraj vsakem prizoru nekje postavil križ, kajti križ ves čas visi nad odločitvijo, ki jo mora sprejeti duhovnik«, je za ameriško katoliško agencijo CNA pojasnil Ben Akers, ravnatelj katoliške Svetopisemske šole v ameriškem Denverju. »V enem izmed ključnih prizorov, ko sprejema končno odločitev, ali naj opere svoje ime ali ne, to pa bi pomenilo kršenje spovedne molčečnosti in konec njegovega duhovništva, se sprehaja po ulicah Quebeca … in gledalec lahko resnično vidi njegov križ.«

Foto: splet