Nadaljevanje iz: Alojz Pozelnik, domobranci, Kočevski rog, Macesnova gorica, poboji, grobišče [6]

Po dveh mesecih skrivanja sem se pridružil skupini 32 skri­vačev (bilo je 30 moških in dve dekleti). Ubrali smo jo proti Pla­nini ter med Planino in Grčarevcem prekoračili staro jugoslovan­sko mejo. Na italijanski vojaški cesti smo ob vznožju Hrušice zadeli na partizansko patruljo, se razkropili v tri smeri in se zopet srečno dobili v taborišču Monigo.

Na sredini slike nova Pozelnikova hiša na Škrlovici. Na istem mestu je stala rojstna hiša Alojza Pozelnika. FOTO: Ivo Žajdela

Tako smo skoraj po čudežnem na­ključju ušli strašnemu klanju

Primorcem smo lagali, da prihajamo iz internacije in da se vračamo domov. Tako so nam radi kazali pot. Posluževali smo se vedno cest, ki so vodile v Sežano. Gostilničarka nam je od vese­lja prinesla na mizo štiri litre vina, misleč, da gremo v Jugoslavijo. Ko smo ji povedali, da gremo proti Sežani, je vzkliknila: »Kam greste vendar iz internacije, saj ste lahko srečni, da greste v novo Jugoslavijo!« Smejali smo se ji. Tako smo skoraj po čudežnem na­ključju ušli strašnemu klanju. Mislili smo na tisoče Slovencev, ki so našli smrt po odredbi »najbolj krvavega moža na Balkanu«. Ušli smo pobijanju, kot ga slovenski narod v vsej svoji zgodovini ne pomni.

Na sredini slike nova Pozelnikova hiša na Škrlovici. Na istem mestu je stala rojstna hiša Alojza Pozelnika. FOTO: Ivo Žajdela

Dve Pozelnikovi pričevanji

Na tem mestu se pričevanje Alojza Pozelnika konča. Tu sem objavil njegovo drugo pričevanje. Zapisal ga je Marjan Kocmur in ga leta 1965 objavil v prvi knjigi Odprti grobovi v Buenos Aires. Leta 1990 sem ga ponatisnil v knjigi Kočevski rog, v kateri sem zbral takrat dostopno gradivo o veliki komunistični moriji v Kočevskem rogu. Takrat za ime pričevalca še nisem vedel, saj ga je Kocmur prikril.

Prvo pričevanje Alojza Pozelnika je leta 2003 v publikaciji Pogledi (Studia Slovenica, št. 64–65) objavil Janez Arnež, ki je dodal tudi ime in priimek pričevalca (septembra 2008 so ga ponatisnili v 70. številki revije Zaveza). Pričevanje so zapisali 12. oktobra 1945 v italijanskem taborišču Servigliano. To prvo pričevanje je krajše od drugega, ki sem ga tu objavil, in se v nekaterih nepomembnih podrobnostih razlikuje (obe sta objavljeni na spletni strani www2.scnr.si in v prihodnjem, 8. nadaljevanju).

Ohranjena hišna številka s stare Pozelnikove hiše na Škrlovici. FOTO: Ivo Žajdela

V vseh pogledih so bili žrtve partizanov

Alojz Pozelnik se je rodil 8. junija 1913 na Škrlovici pri Velikih Laščah. V družini je bilo šest otrok, trije bratje in tri sestre. Najmlajša sestra Marija, ki je leta 2010 edina še živela (poročena Andolšek, Velike Lašče), se je rodila leta 1917. Leta 1922 jim je umrla mama.

Oče je umrl februarja 1944 potem ko so ga s streli ranili Nemci. Kako je prišlo do tega dogodka? V vasi so se zadrževali partizani. France, ki živi na domačiji na Škrlovici danes (2010), mi je povedal, da se je njegov oče France (tudi staremu očetu je bilo ime France), Alojzov brat, skrival s še enim znancem pred partizani na domačem skednju (bilo je konec leta 1943 ali na začetku 1944). V vas so prišli partizani in se zadrževali v spodnjem delu skednja. Pri sebi so imeli konje, ki so jih krmili s senom s skednja. Ker so se domači bali, da ju bodo odkrili, ali pa bi med nemškim napadom skedenj požgali, je sestra Marija šla ponju s košem za mrvo (seno). Poln koš, v njem se je obdan s senom skrival France, je počasi spustila po lestvi s skednja in ga poskušala dvigniti na voziček. Ker je bil koš pretežak, ji je pomagal partizan, ki je ob tem ugotovil, da je koš res težek. Isto akcijo je uspešno ponovila še z drugim skrivačem. Naslednji dan so v vas res prišli Nemci, ubili dva partizana in zažgali tri skednje, med njimi tudi Pozelnikovega; torej prav tistega, s katerega je dan prej Marija v drzni akciji, vpričo partizanov, v košu rešila brata Franceta in njegovega soskrivača. Vendar njihov skedenj ni pogorel, saj je šel oče podtaknjeni ogenj pogasit. Ko je s klobukom udarjal po prižganem ognju, je neki Nemec nanj streljal in ga ranil. Kasneje se mu je rana vnela in je po enem mesecu umrl. Partizani so jim že med vojno požgali kozolec.

Sedanji gospodar domačije mi je še povedal, da so po vojni njegovega očeta Franceta prišli iskat partizani. Ko so potrkali na vratih, je še zadnji hip skočil na podstrešje in se skril v sušilnici mesa. V roke je vzel plenkačo (sekiro), s katero bi se pred nasilniki branil. Partizani so res pregledali tudi podstrešje, vendar vratc za sušilnico, ki so bila zaradi saj črna in so se zlivala z ostalim črnim zidom, niso opazili.

Na domačiji na Škrlovici je bil gospodar Alojzov brat France. Ko je leta 1962 umrl, je postal gospodar njegov sin, tudi France, ki tam gospodari še danes.

Cerkev sv. Janeza Krstnika v Dvorski vasi. Tu je bil krščen Alojz Pozelnik. FOTO: Ivo Žajdela

Alojz Pozelnik se je po rešitvi z morišča skrival doma

Alojz Pozelnik se je po rešitvi z morišča v Kočevskem rogu skrival doma, v eni od dveh sobic na podstrešju. Domači otroci zanj niso smeli vedeti, saj bi se lahko kje zagovorili. Ko je Francetova žena kuhala, je del hrane vedno namenila tudi njemu. Današnji gospodar domačije, prav tako France kot njegov oče (in stari oče), mi je povedal, kako je nekega dne na stopnicah, ki so vodile na podstrešje, zagledal obraz neznanega človeka; Alojz (njegov stric) je prišel z morišča močno shujšan.

Konec v: Alojz Pozelnik, domobranci, Kočevski rog, Macesnova gorica, poboji, grobišče [8]

Oltar v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Dvorski vasi. FOTO: Ivo Žajdela

Bogomir Štefanič, Resnični preboj, Macesnova gorica, Slovenski čas, št. 114, 27. 10. 2019Bogomir Štefanič, Imena, ki sprašujejo, Slovenski čas, št. 151, 6. 11. 2022

Žrtve Kočevskega roga, Macesnova gorica, 1, Slovenski čas, št. 151, 6. 11. 2022Žrtve Kočevskega roga, Macesnova gorica, 2, Slovenski čas, št. 151, 6. 11. 2022

Bogomir Štefanič, Marjetka Dolinar, V barve ujet krik bolečine, Macesnova gorica, Slovenski čas, št. 169, 5. 5. 2024

Ivan Puc, Skrivnost Jame pod Macesnovo gorico, Reporter, 8. 7. 2019Ivan Puc, Jama pod Macesnovo gorico kot Huda jama, Reporter, 4. 11. 2019

Slovesnost pod Macesnovo gorico, Pahor, Janša, Jože Dežman, Magazin, 1. 7. 2020Ivan Puc, Sprava z mrtvimi ob pravem breznu domobrancev, domobranci, Reporter, 8. 6. 2020

Ivan Puc, Jože Dežman, Vlada je talec Zorana Jankovića in tovarišije, Macesnova gorica, Reporter, 29. 4. 2024

Gašper Blažič, Onečaščeno morišče v Kočevskem rogu, Demokracija, 17. 10. 2019Lea Kalc Furlanič, Sramoten odnos ljubljanskega župana Jankovića do pobitih med vojno in po njej, Demokracija, 8. 9. 2022

Petra Janša, Brezno pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, Demokracija, 3. 11. 2022Gašper Blažič, Razstava o morišču sedaj tudi v evropskem parlamentu, Demokracija, 25. 4. 2024

L. K., Razstava Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, Demokracija, 18. 4. 2024Petra Janša, 3450 – Bratomor v Jami pod Macesnovo gorico, Demokracija, 16. 5. 2024

Začetek konca skrivnosti Macesnove gorice – tabu o 3.200 mrtvih mladih Slovencih, Domovina, 3. 11. 2022Luka Svetina, Čas je, da te žrtve dobijo svojo besedo, Domovina, 1. 12. 2022

Čas je, da te žrtve dobijo svojo besedo, Domovina, 1. 12. 2022

Peter Merše, Slovenski Katin Evropski parlament posvojil razstavo, ki jo je Asta Vrečko črtala, razstava Macesnova gorica, Domovina, 25. 4. 2024Jakov Košir, Pričevanje iz brezna Macesnova gorica, Domovina, 3. 5. 2024

Luka Volk, Trgovanje s kostmi, Macesnova gorica, razstava, Mladina, 19. 4. 2024

Grob Pozelnikovih v Dvorski vasi. FOTO: Ivo Žajdela

1/9