Anglikanski primas in canterburyjski nadškof Justin Welby ter westminstrski nadškof kardinal Vincent Nichols sta v skupini 24 verskih voditeljev, ki so včeraj izrazili svojo zaskrbljenost nad zakonskim osnutkom lorda Falconerja o evtanaziji, o katerem bodo jutri razpravljali v britanskem parlamentu. V skupni izjavi članom lordske zbornice so zapisali: »Prepričani smo, da zakon o evtanaziji prinaša odpravo skrbno usklajenih vrednot in praks, temeljnega pomena za prihodnji razvoj družbe, ki spoštuje in skrbi za vsakega posameznika.«

Britanski verski voditelji pišejo, da je sleherno človeško življenje neprecenljivo in kot takega bi ga morali razumeti in ceniti. To je tudi rdeča nit zakonodaje in družbenih odnosov; spodbijanje tega bi pomenilo hudo napako. Zakon o evtanaziji bi dopustil, da posamezniki dejavno sodelujejo pri zaključju življenja soljudi, s čimer bi potrdili, da po njihovi presoji to življenje nima več nikakršne vrednosti. To pa ni pot, menijo visoki verski predstavniki, ki bi vodila v sočutno in skrbno družbo.

Za ranljive posameznike moramo skrbeti in jih zaščititi, četudi to pomeni žrtvovanje z naše strani. Vsako leto več tisoč ostarelih in ranljivih ljudi doživlja različne vrste zlorab, žal pogosto s strani družinskih članov ali negovalcev. Če na človeka gledamo kot na breme, telesno in finančno, je to izredno težko in prizadetega pogosto vodi v nedejavnost, depresijo in samozaničevanje. Želja po zaključku lastnega življenja je tako mnogokrat produkt depresije ali zunanjega pritiska. Sleherni namig, da gre pri tem za »razumsko odločitev«, ni v skladu z resničnimi dejstvi. Zakon o evtanaziji pa bi zgolj povečal pritisk na ranljive, neozdravljivo bolne ljudi in jim povzročil še več priložnosti za stisko v obdobju, ko so potrebni največ ljubezni in podpore.

Britanski verski voditelji se sprašujejo, kakšna družba pravzaprav želimo postati: družba, v kateri življenje razumemo zgolj po njegovi uporabnosti in v kateri posameznike ocenjujemo po tem, kako so lahko koristni, ali družba, v kateri je vsak človek cenjen, deležen podpore in zaščite, tudi v trenutkih, ko tega ni sposoben nameniti samemu sebi.

Poleg anglikanskega in katoliškega verskega voditelja so izjavo podpisali tudi predstavniki judov, hindujcev, sikhov, muslimanov in različnih krščanskih Cerkva na otoku.

Vir: Radio Vatican
Foto: RV / splet