FOTO: Vatican Media

Komisija škofovskih konferenc Evropske zveze (ComECE) izpostavlja, da je pravica do splava v pristojnosti držav članic Evropske zveze. Resolucija Evropskega parlamenta o prepovedi pravice do splava na Poljskem načenja pravno državo in nasprotuje temeljni pravici do ugovora vesti, mnenje evropskih škofov povzemajo pri Radiu Vatikan. Evropski škofje so namreč poslali pismo predsedniku Evropskega parlamenta, Davidu Marii Sassoliju, v katerem so kritični do nekaterih točk Resolucije Evropskega parlamenta o prepovedi pravice do splava na Poljskem z dne 26. novembra 2020. V zapisu se dotikajo vprašanj zaščite življenja, spoštovanja pravic držav članic in posebnih pristojnosti Evropske zveze.

Resolucija Evropskega parlamenta

Poljsko ustavno sodišče je 22. oktobra lani odločilo, da je vsaka vrsta splava protiustavna, razen ko gre za prekinitev nosečnosti pri ženskah, ki so bile žrtve incesta ali posilstva, ali v primeru, ko je ogroženo življenje matere; splav je protizakonit tudi v primeru razvojnih nepravilnosti zarodka in zdravstvenih zapletov, ki bi pomenili neizogibno smrt novorojenčka takoj po rojstvu. Evropski parlament nasprotuje prepovedi pravice do splava na Poljskem, ker s prepovedjo prekinitve nosečnosti tudi v primerih hude in nepopravljive okvare zarodka vodi k povečanju nezakonitih in nevarnih splavov ter pomeni grožnjo za življenje in zdravje žensk.

Pravica do splava je v pristojnosti držav članic

Pri ComECE poudarjajo, da »Katoliška cerkev, ki si prizadeva za podporo ženskam v stiski zaradi težke ali nezaželjene nosečnosti, poziva k zaščiti in skrbi za nastajajoče življenje. Vsaka človeška oseba je poklicana v življenje od Boga in potrebuje zaščito, predvsem ko je najbolj ranljiva. Posebno varstvo in skrb za otroka, pred in po rojstvu, je izražena z mednarodnimi pravnimi standardi, na primer v Konvenciji ZN o otrokovih pravicah.«

Evropski škofje trdijo, da je »ženskam v težkih življenjskih položajih, kot je primer nezaželene ali težke nosečnosti«, treba zagotoviti vso potrebno podporo. Prav tako pa poudarjajo, da »s pravnega vidika … ne zakonodaja Evropske zveze ne Evropska konvencija o človekovih pravicah ne predvidevata pravice do splava. Vprašanje je v pristojnosti pravnih sistemov držav članic.«

Zaskrbljenost evropskih škofov

Evropski škofje v nadaljevanju pisma spomnijo, da je »temeljno načelo Evropske zveze načelo pristojnosti, na podlagi katerega Evropska zveza deluje izključno znotraj pristojnosti, ki ji jih države članice dodelijo s pogodbami«. Dosledno spoštovanje tega načela, ki je lastnost pravne države, spada med temeljne vrednote Evropske zveze. Za pravno državo »se zahteva tudi spoštovanje pristojnosti držav članic in odločitev, ki jih te sprejmejo pri izvajanju svojih izključnih pristojnosti«. V tem smislu je resolucija Evropskega parlamenta še posebej zaskrbljujoča na mestih, kjer se zdi, da nasprotuje temeljni pravici do ugovora vesti, ki izhaja iz svobode vesti, kajti »na področju zdravstva so osebe, ki uveljavljajo ugovor vesti, v mnogih primerih predmet diskriminacije«.

»Treba je upoštevati temeljne pravice, kot je svoboda misli, vesti in vere, v luči njihove univerzalnosti, nedotakljivosti, neodtujljivosti, neločljivosti in soodvisnosti,« poudarjajo pri ComECE. V zvezi z ugovorom vesti škofje poudarjajo, da Listina Evropske zveze o temeljnih pravicah obsega tudi spoštovanje nacionalnih ustavnih izročil in razvoj nacionalnih zakonodaj na določenem področju.

Pravica do nediskriminacije

Resolucija Evropskega parlamenta se večkrat sklicuje na pravico do enakosti in nediskriminacije. Komisija škofovskih konferenc pri tem izraža zaskrbljenost, da bi bilo »načelo nediskriminacije lahko uporabljeno za širjenje ali krčenje omejitev pristojnosti Evropske zveze«. Listina Evropske zveze o temeljnih pravicah »področja izvajanja prava Evropski zvezi ne dodeljuje zunaj njenih pristojnosti in prav tako ne uvaja novih pristojnosti ali novih nalog za samo Zvezo«.

Napadi na Cerkev nesprejemljivi

Evropski škofje ob koncu pisma še izpostavijo, da v besedilu resolucije »ni nikakršne obsodbe, še manj pa solidarnosti, ki bi bili izraženi v zvezi z nesprejemljivimi napadi na cerkve in kraje čaščenja, do katerih je prišlo na Poljskem med protesti, povezanimi z omenjenim zakonom«. Škofje še zagotovijo, da so na razpolago Evropskemu parlamentu »za kakršno koli razjasnitev, ki bi bila potrebna o tej temi«, zavedajoč se, »da bo resolucija imela velik negativen vpliv na način, kako Evropsko zvezo razumejo države članice«.