V Univerzitetni knjižnici Maribor (UKM) so danes odkrili doprsni kip teologa, zgodovinarja in knjižničarja Franca Kovačiča ter odprli razstavo o njegovem življenju in delu. Kovačič je pustil pomemben pečat v zgodovini Maribora, saj je ustvaril podlago za razmah slovenske znanosti v tedaj izrazito nemškem mestu. Letos mineva 140 let od Kovačičevega rojstva in 90 let od njegovega delovanja v knjižnici Zgodovinskega društva v Mariboru, so sporočili iz knjižnice.
Jubileja so v UKM obeležili tudi z izdajo priložnostne znamke in razglednice. Kot je v nagovoru poudaril nekdanji ravnatelj UKM Bruno Hartman, je Kovačič (1867-1939) osebnost, ki bi si jo morali Mariborčani globoko vtisniti v zavest. Leta 1903 je Kovačič organiziral Zgodovinsko društvo v Mariboru, ki je začelo izdajati Časopis za zgodovino in narodopisje. Zasnoval je muzej ter znanstveno knjižnico, predhodnico današnje UKM.

Po Hartmanovih besedah je bila pomembna tudi Kovačičeva vloga narodnega delavca, saj je bil velik borec za priključitev Prekmurja in Maribora h Kraljevini SHS. Kovačič je bil član etnografske sekcije za Prekmurje in Štajersko, ki je na mirovni konferenci v Parizu leta 1919 ponudila strokovno podlago o meji slovenstva na območju bivše avstroogrske monarhije.

Kovačičev doprsni kip je v letih 1966/1967 ustvaril mariborski akademski kipar Gabrijel Kolbič. Razstavo sta pripravili bibliotekarka Nina Lončar in p.p. ravnateljica UKM Vlasta Stavbar. Predstavljeno je gradivo iz fondov rokopisne zbirke in zbirke drobnih tiskov UKM. Kip je odkril mariborski nadškof Franc Kramberger.