Država in Cerkev na Kubi se skupaj pripravljata na obisk svetega očeta. Benedikt XVI. bo to srednjeameriško otoško državo obiskal med 26. in 28. marcem letos, štirinajst let po potovanju blaženega Janeza Pavla II. med kubanske vernike. Kot je v pogovoru za Radio Vatikan povedal italijanski profesor politične filozofije Antonio Maria Baggio, ki se trenutno nahaja na Kubi, je tam zadnje obdobje zaznamovano z močnimi verskimi pobudami.

Kubanci navajajo besede patra Lombardija, ki je poudaril, kako papež prihaja, da bi bil s kubanskim ljudstvom v tem zanje tako posebnem trenutku. Potovanje je bilo napovedano preteklega decembra, povezano pa je z jubilejnim letom, ki je za Kubo velikega pomena, saj je že dosedaj izredno odmevalo med tamkajšnjimi prebivalci. Jubilejno leto je posvečeno Mariji, in sicer ob štiristoti obletnici odkritja njenega kipa v kraju El Cobre. Sedanji trenutek na Kubi pa je močno zaznamoval tudi kongres komunistične stranke. Profesor Baggio je dejal, da je ta za seboj pustil nasprotujoča si znamenja. Po eni strani obstaja potreba, da bi življenje družbe začelo ponovno rasti, od temeljev dalje, po drugi strani pa je kongres ideološko potrdil kulturno strukturo, ki je utemeljena na nadzoru. Pozitivno pri tem je, meni profesor Baggio, da je mogoče opaziti določeno priznanje vloge Cerkve. Vendar pa je pomembno, da Cerkev še vnaprej dela tisto, kar prepozna kot dobro, in to neodvisno od preračunavanj drugih.

V kubanski družbi torej je mogoče opaziti nekaj novosti. Prisotni so poskusi samostojnih pobud za določene dejavnosti, predvsem na področju služenja drugim. Vendar pa se brez zunanje podpore le s težavo razvijajo tako, kot bi si želeli. Profesor Baggio je v nadaljevanju pogovora za Radio Vatikan omenil, kako si vsi želijo, da bi se družba zares odprla; da bi se spodbudi, naj se začne ponovno razvijati od temeljev dalje, pridružila tudi dejanska možnost, da se to uresniči.

Nazadnje pa je profesor spregovoril še o povezanosti med obiskoma Janeza Pavla II. in Benedikta XVI. Prvi je bil za zgodovino celotnega otoka, ne le Cerkve, nadvse pomemben opornik. Drugi obisk pa je prav tako že zelo dolgo pričakovan. Od napovedi jubilejnega leta dalje poteka romanje Marijine podobe, ki kroži po celotnem otoku. Gre za podobo, ki je povezana z gibanjem za neodvisnost Kube. Kot pravi neka pesem, je Marija namreč mati kubanske zemlje, zato je izprosila, da bi se ‘ljubezen do dežele rodila iz ljubezni do Boga’. V romanje se je po profesorjevih besedah vključilo več milijonov ljudi. To zgovorno pričuje o odnosu Kubancev do Marije in njene povezanosti z državno zgodovino. Pomenljivo je tudi dejstvo, da je podobo na njenem romanju v mestih pogosto sprejelo policijsko spremstvo, kar pomeni, da je prišlo do določene drže sodelovanja tudi s strani vlade. Isto držo pa je mogoče opazovati tudi sedaj, ko se Kuba pripravlja na obisk papeža Benedikta XVI.. Po mnenju profesorja Baggia ‘se zdi, kot da je Marijin kip, ko je potoval po otoku, pripravil pot za papeža.’