V dunajski nadškofijski palači so minuli torek slovesno odprli razstavo z naslovom 'Srbija – kulturni most med vzhodom in zahodom'. Odprtja so se med drugim udeležili dunajski nadškof kardinal Schönborn, srbski pravoslavni škof Irinej iz Bačke, srbski predsednik Boris Tadić in avstrijski predsednik Heinz Fischer. Kardinal Schönborn je spregovoril o 'ganljivem trenutku v dolgi skupni in ne vedno enostavni zgodovini med Srbijo in Avstrijo'. Ob tem je izpostavil močno srbsko prisotnost v avstrijski prestolnici. Dunaj naj bi bil namreč četrto največje srbsko mesto na svetu – za Beogradom, Novim Sadom in Chicagom.

Evropa po stoletnih sporih stopa skupaj; počasi nastaja skupna evropska zavest. Kristjani tako vzhodne kot tudi zahodne tradicije moramo v tem procesu prevzeti skupno odgovornost, je dejal kardinal Schönborn. Poudaril je, 'kako zelo srbska kultura pripada Evropi in je neprecenljiv delček mozaika celotne evropske kulture'. Vse to je razvidno tudi s pričujoče razstave.

Avstrijski predsednik Heinz Fischer je spregovoril o 300.000 Srbih, ki živijo na Dunaju. Povedal je, da so se odlično vživeli v avstrijsko okolje in so večinoma tudi avstrijski državljani. Odnose med Srbijo in Avstrijo je predsednik Fischer označil kot 'prijateljske in zaupne'. Avstrija dejavno podpira vključevanje Srbije v evropske strukture.

Tako predsednik Fischer kot kardinal Schönborn sta pohvalila ekumensko skupnost 'Pro Oriente', ki jo je ustanovil kardinal Franz König. Skupnost se zavzema za dialog in za povezanost med Srbijo in Avstrijo in si je tako pri pravoslavni kot pri katoliški Cerkvi pridobila velik ugled.

Škof Irinej se je v svojem govoru zavzel za še več sodelovanja in dialoga med obema narodoma in veroizpovedima. To je danes precej lažje kot v preteklih letih, je pojasnil, saj pravoslavni kristjani danes na Dunaju niso več eksotični tujci, ampak že dolgo sprejeti someščani in sosedje

Srbski predsednik Tadić pa je povedal, da Srbija pripada Evropi in Srbi so na to ponosni. Srbija predstavlja most med zahodno in vzhodno Evropo, vendar je po predsednikovih besedah poleg izgradnje evropske zavesti ravno tako potrebno obvarovati lastno kulturo in istovetnost.

Na razstavi 'Srbija – kulturni most med vzhodom in zahodom' v Muzeju dunajske katedrale si je moč ogledati sedemdeset eksponatov, ki predstavljajo razvoj srbske kulture od 10. stoletja do današnjega časa. Med drugim obiskovalci lahko vidijo freske in ikone, ki so nastale pod bizantinskim vplivom, najpomembnejše srednjeveške samostane v Srbiji, umetniška dela iz obdobja baroka, ki predstavljajo obrat v približevanju in sprejemanju zahodnega kulturnega modela, pa tudi pričevanja, ki dokumentirajo obnovo javnih ustanov po osvoboditvi izpod stoletij trajajoče turške prevlade.

Razstava predstavlja tudi znane osebnosti iz srbske zgodovine, ki so pomembno prispevali h kulturnemu in znanstvenemu napredku, na tem mestu velja omeniti izumitelja Nikolo Teslo in književnika Iva Andrića.

Povod za omenjeno razstavo je stopetdeseta obletnica dunajske srbske pravoslavne skupnosti 'Sveti Sava'. Razstava je nastala v sodelovanju Muzeja dunajske katedrale in 'Matice Srpske', leta 1826 ustanovljene srbske kulturne in znanstvene ustanove, ki deluje pod okriljem skupnosti 'Pro Oriente'.

Razstava bo na ogled do 30. oktobra.