Papež Benedikt XVI. je minuli petek zvečer v baziliki sv. Petra vodil obrede velikega petka, takoj nato pa se je udeležil pobožnosti križevega pota v rimskem Koloseju, so poročali pri vatikanskem radiu. Ob koncu križevega pota je več kot 50.000 zbranih vernikov tudi nagovoril, rekoč da edino Božja ljubezen na križu lahko spremeni svet, smrt spremeni v življenje, izdajo v prijateljstvo, sovraštvo v ljubezen. Sveti oče, ki je pobožnost spremljal kleče in v zbrani molitvi, je spregovoril o zori velikonočnega jutra, ki ga napoveduje Kristusov križ. Spomnil je, da preko križevega pota kristjani hočemo sodelovati v Jezusovem trpljenju, kajti ravno v Gospodovem križu, v brezmejni ljubezni, ki se v celoti podarja, se nahaja izvir milosti, svobode, miru in odrešenja.

Na veliki petek premišljujemo o Jezusovem obrazu, ki je poln žalosti, deležen zasmehovanja in žalitev, iznakažen od človeškega greha. Na večer velike sobote pa po papeževih besedah premišljujejo o Jezusovem obrazu, polnem radosti, žarečem in svetlem. Kot je še dejal sveti oče, smrt ni več kraj brez upanja, odkar je Jezus prišel iz groba, kajti veliki petek je dan velikega upanja, ki je dozorelo na križu med Jezusovim umiranjem, med njegovim krikom: 'Oče, v tvoje roke izročam svojo dušo'. S tem, ko je svoje življenje izročil v Očetove roke, je njegova smrt postala izvir življenja.

Papež je nadaljeval, da je Jezus žitno seme, ki pade na zemljo, se prelomi in umre in zato lahko obrodi sad. Od dne Jezusovega vstajenja naprej križ, ki je veljal za znamenje zavrženosti, osamljenosti in poloma, postane nov začetek: iz globine smrti se dviga obljuba večnega življenja, je dejal sveti oče in izpostavil, da na križu že sveti zmagoslavni sij velikonočnega jutra. V tišini noči, v tišini velike sobote, ko se nas dotakne brezmejna Božja ljubezen, živimo v pričakovanju zore tretjega dne, zore zmage Božje ljubezni, zore luči, ki dopušča očem srca, da na nov način vidijo življenje, težave in trpljenje. Naši neuspehi, naša razočaranja so razsvetljena z upanjem. Dejanje ljubezni križa je podrejeno z očetom in bleščeča luč vstajenja vse obsije in spremeni, iz izdaje se lahko rodi prijateljstvo, iz zatajevanja odpuščanje, iz sovraštva ljubezen.

Letošnja premišljevanja in molitve ob postajah križevega pota je pripravil zaslužni generalni vikar za rimsko škofijo kardinal Camillo Ruini. Križ so nosili vikar rimske škofije Agostino Vallini, verniki iz Haitia, Irana, Demokratične republike Kongo in Vietnama, dva frančiškana iz Kustodije Svete dežele, predstavniki združenja za romanja bolnikov v Lurd in ena rimska družina. Kot je o svojih meditacijah povedal kardinal Ruini, je želel pripraviti preprosta premišljevanja o evangelijskih odlomkih. Osrednje sporočilo je, da v križanem Kristusu vidimo resnični obraz človeka in tudi resnični obraz Boga. Kardinal Ruini je še dodal, da se v skrivnosti učlovečene Besede v polnosti razkrije skrivnost človeka, razkrije se v luči skrivnosti Boga in Božje ljubezni. Koliko bolj se približujemo bistvenemu, toliko bolj lahko odgovorimo s pravim pričakovanjem, je dejal kardinal.