Papež Benedikt XVI. je včeraj sprejel šestdeset udeležencev plenarnega zasedanja Papeškega sveta za posveševanje edinosti med kristjani, ki od ponedeljka razpravljajo na temo 'K novi fazi ekumenskega dialoga', poročajo pri vatikanskem radiu. Dikasterij te dni obeležuje petdeseto obletnico obstoja, kar je v svojem govoru izpostavil tudi papež, rekoč da je v teh petdesetih letih prišlo do boljšega poznavanja in večjega spoštovanja med Cerkvami in cerkvenimi skupnostmi, presegli so se predsodki, povečal se je teološki dialog in se razvile različne oblike sodelovanja.

Benedikt XVI. je povedal, da kljub novim težavam na področju dialoga cilj ekumenskih prizadevanj ostaja nespremenjen. Izpostavil je, da ne gre za prizadevanja v političnem smislu, kjer je v ospredju sposobnost pogajanja ali iskanja kompromisov. Po papeževih besedah je ekumensko delovanje zaznamovano z dvojnim gibanjem. Po eni strani gre za prepričljivo, navdušeno in vztrajno raziskovanje, da bi se dosegla edinost v resnici, oblikovale oblike edinosti ter osvetlila nasprotja in nejasne točke pri doseganju edinosti, pri čemer je sveti oče izpostavil predvsem pomen molitve. Edinost med kristjani je in ostaja molitev, prebiva v molitvi, je povedal papež. Drugo gibanje ekumenskega delovanja pa je povezano z božansko edinostjo, ki je po papeževih besedah ne delamo mi, ampak jo dela Bog. Kot je dejal sveti oče, edinost prihaja od zgoraj, iz edinosti Očeta s Sinom v dialogu ljubezni, ki je Sveti Duh, mi pa smo v tej božanski edinosti soudeleženi. Vse to ne sme zmanjšati naše zavzetosti, marveč mora prispevati k večji pozornosti pri prepoznavanju Gospodovih znamenj. S hvaležnostjo moramo priznati to, kar nas že povezuje.

Benedikt XVI. se je v nagovoru dotaknil tudi odnosa s pravoslavnimi Cerkvami in starodavnimi vzhodnimi Cerkvami, s katerimi katoliška Cerkev zavzeto nadaljuje dialog, išče načine za okrepitev skupne teološke, liturgične in duhovne dediščine ter pristopa k vprašanjem, ki Cerkve še vedno ločujejo. Pri tem je izpostavil vlogo rimskega škofa v občestvu Cerkve, ki je ključna točka v približevanju katoliške Cerkve s pravoslavno, ter vprašanje cerkvenega nauka, ki je v središču dialoga s starodavnimi vzhodnimi Cerkvami.