Misijon mora po besedah papeža Benedikta XVI. ostati osrednja naloga Cerkve. Misel, da po dva tisoč letih še vedno obstajajo ljudstva, ki še niso prejela Kristusovega sporočila, Cerkvi ne sme dati miru, piše v sporočilu za letošnji svetovni misijonski dan, ki so ga včeraj objavili v Vatikanu. Oznanjevanje vere je namreč po papeževih besedah ‘najdragocenejši dar’, ki ga Cerkev lahko podari človeštvu in vsakemu posamezniku, ki si prizadeva za najgloblji smisel v svojem življenju. Neločljivo povezana s tem poslanstvom je pomoč revnim in trpečim, papež pa je izrazil tudi svojo zaskrbljenost nad vedno večjo sovražnostjo proti veri, ki se pojavlja v sodobni družbi.

Sporočilo za svetovni misijonski dan Benedikt XVI. pričenja z besedami iz Janezovega evangelija: ‘Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam.’ (Jn 20,21), v katoliški Cerkvi pa ga bomo letos obhajali 23. oktobra. Ob jubilejnem letu 2000 je Janez Pavel II. močno poudaril nujnost prinašanja evangeljskega oznanila vsem, in sicer s takim navdušenjem, ‘kot so ga imeli prvi kristjani’. Zato to povabilo vsako leto odmeva ob praznovanju svetovnega misijonskega dneva.

Neprestano oznanjevanje evangelija poživlja tudi Cerkev samo. Povabila k oznanjevanju se vedno spominjamo pri obhajanju bogoslužja. K bogoslužju smo namreč vedno poklicani iz sveta in po njem spet poslani nazaj v svet, da bi pričevali za tisto, kar smo izkusili. Kdorkoli se je srečal z vstalim Gospodom, čuti potrebo, da to oznani drugim, tako kot se je to zgodilo učencema na poti v Emavs.

Cerkev je že ‘po svoji naravi misijonarska, saj ima po načrtu Boga Očeta svoj izvor v poslanosti Sina in poslanosti Svetega Duha’ (odlok 2. vatikanskega koncila Ad gentes). Oznanjevanje evangelija je njena prva poklicanost, njena najgloblja istovetnost. Posledično se ne more nikoli zapreti sama vase. S pomočjo milosti je v polnosti prisotna za vse ljudi in narode, da bi jih pripeljala k veri v Kristusa. Ne moremo ostati mirni ob misli, da še vedno obstajajo ljudstva, ki ga ne poznajo. Poleg tega pa smo v obdobju kulturnih sprememb. Tudi v tradicionalno krščanskih okoljih so mnogi, ki niso odprti za vero, iščejo le lahek zaslužek in imajo uspeh za edini smisel in cilj življenja, pa četudi v škodo moralnih vrednot.

Evangelij ni namenjen izključno nekaterim, je dar, ki ga je potrebno deliti. Zaupan je vsem, ki so bili krščeni. Gre torej za soodgovornost, za obliko krščanskega življenja, in Svetovni misijonski dan je dragocena priložnost, da se ustavimo in premislimo, če in kako odgovarjamo na svojo misijonsko poklicanost.

Evangelizacija je kompleksen proces, ki obsega različne elemente. Posebna pozornost je vedno veljala solidarnosti. Tudi to je eden izmed ciljev svetovnega misijonskega dneva. Oznanjevanje za Cerkev namreč predstavlja imeti rad človeško življenje v polnem pomenu. Nezanimanje za trenutne težave človeštva bi bilo nesprejemljivo in v nasprotju z evangelijem. Z odgovorno udeležbo pri poslanstvu Cerkve kristjan postane graditelj skupnosti in miru, ter tako sodeluje pri uresničevanju Božjega odrešenjskega načrta za vse človeštvo. V poslanosti je naša krščanska poklicanost, neprecenljiv zaklad evangelija in živo pričevanje vstalega Kristusa.