V katehetsko-teološkem delu nagovora med včerajšnjo splošno avdienco je papež Benedikt XVI. navzoče vernike spodbudil k pogostejši evharistični pobožnosti in jih pozval, naj obnovijo svojo vero v resnično navzočnost Kristusa v evharistiji.

Včerajšnjo katehezo je sveti oče posvetil sv. Julijani Kornilonski, ki je prispevala k uvedbi praznika Svetega Rešnjega Telesa, ter izpostavil, da Cerkev danes doživlja 'evharistično pomlad'. Kot je dejal Benedikt XVI., je Jezus Kristus v evharistiji navzoč na enkraten in edinstven način. Zvesto srečevanje z evharističnim Kristusom pri nedeljski sveti maši je bistveno za našo vero, pri čemer je sveti oče pozval k rednemu obiskovanju Gospoda, navzočega v tabernaklju.

Sv. Julijana se je rodila leta 1191 ali 1192 v Liegiju v Belgiji, škofiji, ki je bila v tisem času evharistično zelo živa. Že pred Julijano so mnogi teologi izpostavljali velik pomen evharističnega zakramenta in delovale so mnoge ženske skupine, posebej predane evharističnemu češčenju. Julijana je pri petih letih osirotela in bila dana v oskrbo avguštinskim redovnicam samostana v Mont-Cornillonu, kjer je duhovno in intelektualno dozorela ter nato tudi sama prejela redovniško obleko. Pri šestnajstih letih je imela prvo videnje, ki se ji je nato večkrat ponovilo med evharističnimi češčenji. V njih je Jezus od nje zahteval, naj si prizadeva za uvedbo praznika, ko bi verniki lahko častili evharistijo ter tako rasli v veri, napredovali v krepostih in zadostili za žalitve Najsvetejšega.

Šele čez kakih dvajset let je Julijana razkrila svoja videnja, naletela na pozitivne in spodbudne odzive, ter dosegla izpolnitev Jezusove prošnje. Sveti oče je še izpostavil, da je tako kot vsi svetniki tudi ona doživela mnogo preizkušenj, doživljala nasprotovanja, a ves čas goreče branila evharistično češčenje. Umrla je leta 1258 v Fosses-La-Villeju v Belgiji.

Julijanin predlog je sprejel škof v Liegiju Roberto di Thourotte in je bil prvi, ki je v škofiji uvedel praznik Svetega Rešnjega Telesa. Pozneje so mu sledili tudi drugi škofje. Veliko vlogo pri uvedbi praznika pa je imel Giacomo Pantaléon, ki je leta 1264 postal papež Urban IV. in je Julijano Kornilonsko tudi osebno poznal. Ravno on je 11. avgusta 1264 s posebno bulo uvedel praznik Corpus Domini, torej Svetega Rešnjega Telesa in Krvi, kot zapovedan praznik vesoljne Cerkve, ki se praznuje v četrtek po binkoštih.

Benedikt XVI. je tudi spomnil, da je Urban IV. praznik Svetega rešnjega telesa obhajal v Orvietu, kjer še danes hranijo relikvijo evharističnega čudeža, ki se je zgodil leta 1263 v Bolzanu. Isti papež je tudi prosil sv. Tomaža Akvinskega, da napiše liturgična besedila za praznik, ki jih Cerkev uporablja še danes.

Po smrti Urbana IV. se je praznik Svetega Rešnjega Telesa obhajal le ponekod v Franciji, Nemčiji, na Madžarskem in v Italiji. Leta 1317 ga je nato papež Janez XXII. ponovno zapovedal za celotno Cerkev.