Predsedniki najpomembnejših evropskih ustanov cenijo prizadevanje Cerkva in verskih skupnosti v boju zoper revščino. Kot je ta teden na srečanju z dvajsetimi visokimi cerkvenimi dostojanstveniki v Bruslju dejal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, je potrebno za učinkovit boj proti revščini uporabiti vse dolgoletne in daljnosežne izkušnje. Namen srečanja s predstavniki krščanstva, judovstva, islama, sikhizma in hinduizma je bil iskanje skupnih poti v boju zoper revščino in socialno izključenost.

Predsednik Evropskega sveta Herman van Rompuy je poudaril, da revščina nima gospodarskih, pač pa družbene temelje. Evropska zveza se je v svetu prepoznavna po svojih vrednotah. Prav zato je boj proti revščini še posebej pomemben. Predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek pa je izpostavil potrebo po izkazovanju solidarnosti in po tesnem sodelovanju Evropske zveze z religijami in verskimi skupnostmi. Po njegovem mnenju igrajo Cerkve v boju zoper revščino odločujočo vlogo. Trenutno pa, tako Buzek, v svetu vlada 'tudi človeška in moralna kriza, kriza vrednot'.

Barroso je še opozoril, da pospeševanje zaposlovanja za učinkovito odpravo revščine ne zadostuje. Med evropskimi državljani, ki jim grozi revščina, so številni otroci in ostareli. Zato je odločujočega pomena, da se v sodelovanju z verskimi predstavniki poišče praktične in konkretne poti iz revščine. Evropska zveza si je zastavila cilj, da število ljudi, ki jih ogroža revščina, do leta 2020 zmanjša za dvajset milijonov. Po Barrosovih podatkih revščina trenutno ogroža okoli osemdeset milijonov Evropejcev. Po nekaterih pokazateljih, ki zajamejo širši spekter prebivalstva, pa v Evropski zvezi število ogroženih ocenjujejo celo na stodvajset milijonov.

Med srečanjem je predsednik Zveze škofovskih konferenc pri Evropski zvezi, škof Adrianus van Luyn, poudaril, da bi se morala Evropska zveza zavzemati za boj proti revščini tudi zunaj svojih meja. Pri tem bi morala pogled prav posebej usmeriti proti Afriki, ki so jo Evropejci dolga stoletja kolonizirali in izkoriščali, danes pa je njen obstoj ogrožen zaradi vladne korupcije, zaradi vojn, suše in aidsa. Vsakodnevne informacije o utopljenih ali napadenih beguncih, ki v orehovih lupinicah prečkajo Sredozemsko morje in Atlantski ocean, da bi dosegli Italijo, Španijo ali pa Kanarske otoke, komaj še prodrejo v našo zavest – in vendar gre pri tem vsakodnevno za stotine in stotine ljudi.

Po škofovem mnenju rešitev problema beguncev ni ne v izgradnji 'Evropske trdnjave' ne v popolnem odprtju meja. Dosti pomembnejša in potrebnejša je sprememba življenjskih pogojev v izvornih državah.

Med srečanjem so udeleženci razpravljali tudi o vprašanju, kako bi lahko uresničili dialog s Cerkvami in verskimi skupnostmi, ki ga predvideva nova evropska pogodba. Predsednik Sveta evropskih škofovskih konferenc Peter Erdö je srečanje verskih voditeljev s predsedniki evropskih ustanov označil kot 'korak v pravo smer'. Kot je dejal, si lahko predstavlja tudi neposredni dialog s posameznimi, posebej pomembnimi verskimi skupnostmi v Evropi. Barroso in Buzek sta napovedala čim prejšnje iskanje poti, kako bi lahko okrepili dialog s cerkvenimi skupnostmi.

To je bilo že šesto srečanje evropskega vrha z verskimi in cerkvenimi voditelji. Sprva je bil gostitelj srečanja predsednik Evropske komisije Barroso, v času nemškega predsedovanja Evropski zvezi pa je leta 2007 prvič prišlo do srečanja na povabilo vseh treh evropskih ustanov. Predsednik Evropskega sveta van Rompuy je napovedal, da naj bi se evropski vrh 15. oktobra sestal še s humanističnimi, svobodomiselnimi in drugimi nereligioznimi svetovnonazorskimi skupnostmi v Evropi.