Evropski škofje pozdravljajo novo reformno pogodbo Evropske unije in se veselijo, da bo kristjanom omogočila aktivnejše sodelovanje v evropski družbi. Hkrati opozarjajo, da razprava o krščanskih koreninah Evrope še ni zaključena. 27 evropskih voditeljev, med katerimi je bil tudi slovenski premier Janez Janša, je v petek doseglo dogovor o končnem besedilu nove reformne pogodbe, imenovane Lizbonska pogodba. Pogodba bo nadomestila ustavno pogodbo, ki sta jo leta 2005 Francija in Nizozemska na referendumih zavrnili. Predsedniki držav in predsedniki vlad članic Evropske unije bodo pogodbo podpisali 13. decembra v Lizboni. Če bo vsaka država članica pogodbo ratificirala v naslednjih dvanajstih tih mesecih, bo začela veljati januarja leta 2009.

Generalni tajnik Komisije škofovskih konferenc iz Evropske unije monsinjor Noel Treanor v sporočilu za javnost piše, da evropska reformna pogodba kaže skrb za skupno dobro za vso Evropo in njene prebivalce. Komisija je s posebnim veseljem sprejela predvsem tisti del pogodbe, ki določa, da Evropska unija spoštuje državne zakone držav članic o statusu Cerkva in verskih skupnosti ter jih ne spreminja. Evropska unija tudi priznava njihove identitete in poseben pomen ter vzdržuje odprt, transparenten in stalen dialog s temi Cerkvami in skupnostmi. V izjavi evropskih škofov je še rečeno, da bodo ustanove Evropske unije na podlagi nove reformne pogodbe gojile globlji dialog s Cerkvami. Tako bo kristjanom omogočeno učinkoviteje spremljati evropske združevalne procese. Škofje pa menijo, da sodelovanje kristjanov lahko v Evropsko zvezo vnese več pravičnosti in solidarnosti ter prispeva k večji odgovornosti pri spremljanju globalnih izzivov. Po drugi strani škofje opozarjajo, da v pogodbi ni govora o krščanskih koreninah Evrope. Preambula izpostavlja kulturno, versko in humanistično evropsko dediščino, krščanstva pa ne omenja, piše Treanor in poudarja, da se krščanske korenine Evrope ne sme izločiti iz razprave o evropski identiteti.