Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Frančišek o izkušnji smrti v družini

Za vas piše:
Mojca M. Štefanič
Objava: 17. 06. 2015 / 11:49
Oznake: Družba, Duhovnost
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:24
Ustavi predvajanje Nalaganje
Frančišek o izkušnji smrti v družini

Frančišek o izkušnji smrti v družini

»Vera nas varuje pred nihilističnim pogledom na smrt in pred lažno tolažbo sveta.«
Nato se je napotil v mesto, ki se imenuje Nain. Z njim so šli njegovi učenci in velika množica. Prav tedaj, ko se je približal mestnim vratom, so nesli ven mrliča, edinega sina matere, ki je bila vdova. Spremljala jo je precej velika množica iz mesta. Ko jo je Gospod zagledal, se mu je zasmilila in ji je rekel: »Ne jokaj!« Pristopil je in se dotaknil nosil. Tisti, ki so nosili, so se ustavili in rekel je: »Mladenič, rečem ti: Vstani!« Mrtvi se je vzdignil in začel govoriti; in Jezus ga je dal njegovi materi. (Lk 7, 11-15)



Izkušnja smrti v družini je bila vsebina kateheze papeža Frančiška med današnjo splošno avdienco, ki se je je na Trgu sv. Petra v Vatikanu udeležilo okoli 15.000 romarjev in obiskovalcev. Papež je pozornost usmeril v evangelij, ki je bil prebran ob začetku avdience: odlomek iz Lukovega evangelija o obujenju mladeniča v Nainu. Ta odlomek prikazuje Gospodovo sočutje z žalujočimi in njegovo moč nad smrtjo.

Smrt je izkušnja, ki doleti vsako družino. Četudi je smrt del življenja, pa se tistim, ki ostanejo, nikoli ne zdi nekaj naravnega. Posebej kruto je, kadar starši izgubijo svoje otroke. Tak dogodek »na videz nasprotuje elementarni naravi odnosov, ki družini dajejo smisel«. Družina smrt otroka dojame kot udarec proti lastni prihodnosti. Podobno se počuti otrok, ki izgubi starše, saj ga ob izgubi najbližjega preplavi občutek globoke zapuščenosti.

Grozo smrti okrepijo številni spremljevalni dejavniki, denimo sovraštvo, zavist, ponos ali častihlepje: ti grehi so v službi smrti in jo napravijo še bolj bolečo in krivičnejšo. »Naj takšne odvisnosti ne postanejo del našega običajnega ravnanja!« je spodbudil papež Frančišek.

Med Božjim ljudstvom so številne družine dokazale, da smrt nima zadnje besede. V veri v Kristusovo vstajenje »lahko drug drugemu nudimo tolažbo v upanju, da so naši ljubi rajni na varnem v ljubečih Božjih rokah«.

Ljubezen je »močnejša od smrti. Naj nas ta ljubezen vodi. Tako bo izkušnja žalovanja okrepila naše družinske vezi.« Na ta način smo bolj odprti za bolečino drugih družin in smo lahko blizu tudi mladim družinam ter jih spremljamo kot svoje brate in sestre.

Vera nas varuje, kot je dejal Benedikt XVI., pred nihilističnim pogledom na smrt in pred lažno tolažbo sveta, »s čimer krščanska resnica ni izpostavljena nevarnosti, da bi jo zamešali z različnimi mitologijami«. Žalujočim tudi ne smemo odreči pravice do joka. »V žalosti moramo jokati!«, kot je to počel tudi Jezus.

»Delo Božje ljubezni je močnejše od smrti. In v svoji veri moramo postati 'sostorilci' te ljubezni. Ter se spomniti Jezusovega dejanja: 'in Jezus ga je dal njegovi materi'. Tako bo storil z vsemi našimi dragimi, ko se bomo zopet srečali z njimi, ko bo smrt v nas dokončno premagana. Smrt je bila premagana z Jezusovim križem. Jezus nam bo vrnil družino.«

Vir: kath.net
Foto: arhiv Družine (T.S.)

Kupi v trgovini

V drami odrešenja
Duhovnost
5,00€
Nalaganje
Nazaj na vrh