Armenci po vsem svetu so se 24. aprila spomnili žrtev pravega genocida nad njimi, ko so se pred 92 leti Turki sila krvoločno znesli nad njihovimi predniki, žrtev pravega genocida nad njimi. Spomin na ta žalostni dogodek oziroma tragedijo armenskega ljudstva v letih od 1894 do 1923 so obudili tudi frančiškani. Še posebej zaradi tega, ker so bili Frančiškovi duhovni sinovi na prelomu med 19. in 20. stoletjem zelo dejavni pri dušnopastirski oskrbi katoličanov v Mali Aziji in na Bližnjem vzhodu. Povedali so, da so se Turki znesli nad Armenci ne glede na spol oziroma starost, tako rekoč nad vsem armenskim ljudstvom. Odgovornost za to v prvi vrsti nosi sultan Abdulhamid II., ki je vladal Turkom od leta 1876 do 1909, v pogromih v letih od 1894 do 1896 pa naj bi umrlo med 200 in 300.000 Armencev. Sultan si je za to nečastno dejanje izbral nekdanje kaznjence in kriminalce, iz katerih je sestavil posebno paravojaško enoto, neposredno podrejeno njemu samemu.

Frančiškani pa so ob tem sila žalostnem spominu spomnili tudi na to, da so bili Armenci prvo ljudstvo, ki je že v antiki v celoti sprejelo krščanstvo, pa tudi osmih svojih sobratov, skupaj z armenskimi župljani nasilno umorjenih v letih od 1894 do 1923.