Zapri
Iskanje

Kaj je in kaj bi moralo biti?

Za vas piše:
Katja Cingerle
Objava: 03. 05. 2022 / 13:03
Oznake: Knjiga
Čas branja: 6 minut
Nazadnje Posodobljeno: 03.05.2022 / 13:21
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Kaj je in kaj bi moralo biti?

Kaj je in kaj bi moralo biti?
Jordan Peterson, avtor knjige Zemljevidi pomena. FOTO: Vid Ponikvar/Sportida
Medtem ko nas je kanadski klinični psiholog Jordan B. Peterson v knjigi 12 pravil za življenje učil, kako svoje življenje spraviti v red, da ne bi v njem zavladal kaos, v knjigi Onkraj reda pa pokazal, kako lahko obvladamo kaos, tudi če dopustimo, da ne teče vse po ustaljenem ritmu, se v knjigi Zemljevidi pomena sprašuje in odgovarja, kakšen pomen imajo stvari, dejanja, svet okrog nas, ki ga vidimo skozi objektivne in subjektivne oči, in kako lahko pridemo, kamor želimo, pa čeprav nas vmes zanese v kaos.

Kot bi se sprehajali po zemljevidu: od višav pomenov, ki so vsem vidni, prek sipin in ravnin tistega, kar se zdi očitno, a večina ne opazi, nas Jordan Peterson vodi do globin pomenov, ki jih razkrivajo miti. Tudi sam je hodil po takšnih terenih smislov in nesmislov, kot je znova zelo osebno prikazal v predgovoru, preden se je dokopal do mitov in v njih iskal odgovore na svoje dvome. Nanje ter na ideje velikih psihologov in drugih mislecev (o tem poleg vmesnih navedb priča tudi dolg seznam virov) se je opiral tudi v zgoraj omenjenih knjigah, zato so njegova pravila jasna, razumljiva, celo logična. Če pozorno beremo vse tri knjige, se lahko zavemo, da jih povezujejo podobne misli. Še en dokaz, da se je eden največjih sodobnih intelektualcev do svojih prepričanj dokopal postopoma, zrelo jih je predelal in jih izpilil tako, da se njegov kritični jaz ni oglasil s povedmi, s katerimi ga je mučil v mladosti: »Tega ne verjameš. To ni res.« Teh povezav avtor ne skriva, temveč jih odkrito citira, ponovi v naslednjih knjigah.

Rečem pripisujejo pomen miti, ne znanost

Kar vzbudi zanimanje, npr. neki predmet, ima najprej čustven vpliv na posameznika, sicer motivacije zanj ne bi bilo. Šele nato posameznik spozna njegove senzorične lastnosti. Najprej ima stvar pomen. Najprej se torej odkrije, kaj stvar je, nato kakšen pomen ima za delovanje. A Peterson se zaveda, kako močno vlogo pri tem igrajo čustva in družbeno okolje.

Več o knjigi Zemljevidi pomena TUKAJ.

Prepričanje, da je nekaj takšno, kot sami vidimo, je odvisno od tega, kako si razlagamo svet okrog sebe. Za človeka v določenem okolju in določenem času je edino resnično to, o čemer je prepričan. Mitska prepričanja, ki nosijo v sebi subjektivnost, zgodbe in čustva, npr. da je Zemlja središče vesolja in človek vrednejši od živali, je znanost (eksperimentalni razum) pretresla in pokazala drugačno resničnost. Zdaj vemo ali vsaj mislimo, da vemo, da se Zemlja vrti okrog Sonca. »'Naravni', predeksperimentalni ali mitski razum se v resnici primarno posveča pomenu – ki je v bistvu implikacija za delovanje – in ne 'objektivni' naravi,« razlaga Peterson. Klub temu pa človek ni postal objektiven in še vedno deluje na podlagi svojega lastnega izkustva, zato smo prevzeti ob določenih osebah (npr. ob navzočnosti papeža) in v določenih situacijah, npr. se potopimo v filmsko zgodbo, čeprav vemo, da ni resnična. »Samodejno pripisovanje pomena rečem – oziroma nesposobnost razlikovanja med njimi – je značilnost naracije, mita, ne znanstvene misli.«

Naše vedenje oblikujejo ista mitska pravila

V posteksperimentalni dobi, kot Peterson opisuje čas po razmahu znanosti, smo še vedno ostali mitski v svojem delovanju, vendar tega ravnanja nismo sposobni racionalno upravičiti. Tudi tisti, ki se imajo za ateiste, so v svojem ravnanju ostali religiozni oz. moralni. Ohranili so teorijo. »Naše vedenje oblikujejo (vsaj idealno) ista mitska pravila – ne ubijaj, ne želi –, ki so vodila naše prednike tisočletja, ko so živeli brez koristi formalne empirične misli. To pomeni, da so ta pravila tako močna – ali vsaj tako nujna –, da ohranjajo svoj obstoj (in širijo svojo domeno) tudi v navzočnosti eksplicitnih teorij, ki spodkopavajo njihovo veljavnost.«

Drugi knjigi Jordana B. Petersona, prevedeni v slovenščino: 12 pravil za življenje in Onkraj reda.

Navsezadnje so racionalistične ideologije, npr. fašistična in komunistična, v le nekaj generacijah pokazale svojo neuporabnost, tradicionalne družbe, utemeljene na religioznih nazorih, pa so preživele. Posameznik namreč ne more preživeti brez vere, te pa ne more dati znanost. Na racionalnem nazoru temelječa družba ne zmore prikazati, kaj usmerja individualno in družbeno vedenje. Vendar sodobna družba ne more obstajati brez enega ali drugega. Znanost opisuje soglasno razumljive vidike sveta, mit pa s stališča skupne afektivne valence, vrednosti in motivacijske pomembnosti.

Subjektivna in objektivna resničnost

Petersonova analiza mitologije proučuje, analizira in vključuje zgradbo pomena tako, da upošteva izkustveno vrednost. »Mitska domišljija se s svetom ukvarja na način fenomenologa, ki želi odkriti naravo subjektivne resničnosti, namesto, da bi se ukvarjal z opisovanjem objektivnega sveta. /…/ Pomen daje osnovo za vedenje; zato je logično, da miti predstavljajo informacije, ki so ključne za najbolj temeljno moralno vprašanje: Kaj bi moralo biti? (kaj bi moralo biti narejeno?).« To je vse naše življenje in osrednja nit Petersonove knjige Zemljevidi pomena. Nenehno si odgovarjamo na vprašanja, kaj je pomen tega, kjer smo zdaj, kako bi si želeli, da bi bilo, in kaj je treba za to narediti.

»Pomen je odvisen od konteksta; konteksti – z eno besedo, zgodbe – pa sestavljajo cilje, poželenja, želje. Na žalost, z vidika prilagajanja brez konfliktov, imamo mnogo ciljev – mnogo zgodb, mnogo predstav o idealni prihodnosti – in doseganje enega pogosto vpliva na naše možnosti (ali možnosti koga drugega) za dosego nekega drugega.«

Preberite še: Jordan Peterson o svoji preizkušnji in trenutnem družbenem dogajanju

Ker pa življenje ni enoznačna pot, lahko zavije tudi tja, kjer si ne želimo biti – v neznano oz. v kaos. Tu pa pridemo do izziva, kako znova vzpostaviti stabilnost iz domene kaosa, ki ga prinašajo tuje, nepričakovano, neznan junak ali nasprotnik, neznane ideje in okoliščine ipd. Včasih to tako revolucionarno zamaje znano in raziskano, da zamaje naše temelje. Takrat moramo znova pogledati, kje smo, in spremeniti pogled v idealizirano prihodnost, v obljubljeno deželo, kamor želimo priti.

Za kristjana je cilj odrešenje iz moralno izrojenega in čustveno neznosnega stanja, v katerega je padel, v Božje kraljestvo oz. ponovna vzpostavitev izgubljenega raja. Tako so v resnici zgrajene vse kulture: raj, kaos, padec in odrešenje.

Na vprašanja, kje smo, kam bi želeli in kako to doseči, ter na vmesna, ki se lahko pojavijo na poti, Peterson odgovarja tako z znanostjo, ki so jo ustanovili strokovnjaki za nevropsihologijo in kognitivno znanost (avtor se še posebej navezuje na Carla Junga in Sigmunda Freuda), kot tudi z miti in zgodbami, s čimer oblikuje zemljevide pomena, ki izhajajo iz znanstvenega in mitskega pogleda na svet.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh