FOTO: arhiv Družine

Kanonizacija papeža Janeza Pavla II. (1978-2005) se po mnenju 89-letnega kardinala Camilla Ruinija ni zgodila prehitro. Res je, da je bila čakalna doba za začetek postopka skrajšana, sam postopek pa je bil povsem v skladu z vsemi predpisanimi pravili, je dolgoletni vikar rimske škofije (1991-2008) pojasnil v pogovoru za italijanski časnik Il Foglio. Po objavi vatikanskega poročila o nekdanjem ameriškem kardinalu Theodorju McCarricku je bilo slišati glasne kritike hitre kanonizacije Janeza Pavla II., ki je McCarricka leta 2000 kljub znanim govoricam o njegovih spolnih prekrških imenoval za kardinala.

Ruini je spomnil, da so verniki že na večer smrti poljskega papeža, predvsem pa na njegovem pogrebu množično vzklikali »Santo subito« (Takoj svetnik). Dogajanje v prvih dneh aprila 2005 je bilo »vrhunec v Katoliški cerkvi«, in »težko je v tem ne prepoznati Božjega znamenja«, meni Ruini. Posledično je kardinal Jozef Tomko v kardinalskem zboru zbral več kot 80 podpisov s prošnjo naslednjemu papežu, naj izjemoma podeli spregled za predvideno petletno čakalno dobo pred začetkom beatifikacijskega postopka.

Po Ruinijevih besedah je Benedikt XVI. to prošnjo izpolnil že na svoji prvi avdienci, ko je privolil v spregled čakalne dobe. Tako beatifikacijski kot kanonizacijski postopek pa sta bila izpeljana po vseh predpisih. Janez Pavel II. je bil za blaženega razglašen maja 2011, za svetnika pa aprila 2014. Postopka nista trajala dolgo, ker je bilo mogoče zelo hitro priznati čudeže na priprošnjo poljskega papeža.