Dva škofa sta se včeraj odzvala na trditve, ki so se pojavile v medijih, da katoliškega duhovnika, domnevno vpletenega v bombni napad na Severnem Irskem v začetku sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, policija ni nikoli zaslišala. Po besedah obeh škofov so domneve o duhovnikovi vpletenosti ‘šokantne’ in da bi bilo potrebno okoliščine bombnega napada temeljito raziskati v času, ko je bil omenjeni duhovnik še živ.

31. julija 1972 so v severnoirski vasici Claudy trije avtomobili – bombe ubili devet ljudi, med njimi osemletno deklico, trideset ljudi pa je v eksplozijah utrpelo poškodbe. Med smrtnimi žrtvami je bilo pet katoličanov in štirje protestanti. Kot poročajo pri britanskem časniku ‘The Daily Telegraph’, Irska republikanska armada nikoli ni prevzela odgovornosti za napad. Storilci naj bi bili poskušali ljudi posvariti prek telefonskih klicev, vendar zaradi predhodnih napadov telefonske linije niso delovale.

Jamesa Chesneya, duhovnika, ki naj bi domnevno podpiral Irsko republikansko armado, so osumili, da je sodeloval pri načrtovanju napada. Kasneje je bil prestavljen v župnijo na Irskem, zaradi česar ga pravosodni organi Združenega kraljestva niso mogli več preganjati. Chesney je leta 1980 v starosti šestinštiridesetih let umrl za posledicami rakavega obolenja. Policija ga ni nikoli zaslišala.

Al Hutchinson, policijski ombudsman na Severnem Irskem, je nedavno izdal poročilo, iz katerega je razvidno, da je policijski uradnik zavrnil zahtevo preiskovalnega detektiva za zaslišanje duhovnika. Isti uradnik naj bi zastavil vprašanje, ali bi o zadevi lahko spregovorili znotraj cerkvene hierarhije. Hutchinson je ugotovil, da je bila Cerkev obveščena o ‘zaskrbljenosti preiskovalcev’ glede vpletenosti duhovnika Chesneya in da so ga cerkveni uradniki izprašali o poznavanju dogodkov, vendar je Chesney ‘vse obtožbe zanikal’. Tudi ombudsman pri ponovno preiskavi dogodka ni našel dokazov o kakršnem koli načrtovanju kriminalnega dejanja s strani cerkvenih predstavnikov.

Nadškof v Armaghu, kardinal Sean Brady, in derryjski škof Seamus Hegarty sta podala skupno izjavo o preiskavi bombnega napada. Strinjata se z ombudsmanovimi izsledki in sklepi, zapisala pa sta tudi, da je Cerkev ombudsmanu dala na razpolago vso dokumentacijo o omenjenem primeru. Menita, da bi bilo potrebno okoliščine bombnega napada temeljito raziskati v času, ko je bil Chesney še živ, in če bi bilo zbranih zadosti dokazov, bi morali duhovnika aretirati in izprašati kot katerega koli drugega osumljenca. Škofa se strinjata z ombudsmanovim mnenjem, da je neustrezno izpeljana preiskava na cedilu pustila vse tiste, ki so v napadu izgubili življenje, utrpeli poškodbe ali izgubili svojce.

Cerkev je ‘Težave’, dolga leta trajajoči z nasiljem prežeti spor med katoličani in protestanti na Severnem Irskem, vedno obsojala. Po besedah obeh škofov ni skušala nikoli ničesar prikriti, saj je tudi po samem dejanju sodelovala z državnimi pravosodnimi organi. Premestitev duhovnika Chesneya na Irsko ni preprečila morebitne aretacije, saj je tudi po premestitvi že vedno pogosto prečkal mejo s Severno Irsko. Zdaj, ko je že pokojni, je Chesney kot osumljenec v primeru bombnega napada izven dosega zemeljske pravice, vendarle pa si vsi prizadeti zaradi napada zaslužijo izvedeti resnico. Kardinal Brady in škof Hegarty zagotavljata, da goreče molita za vse žrtve in menita, da lahko skupnost o teh bolečih dogodkih razpravlja le z obilico iskrenosti in poguma. Zagotoviti je potrebno, pišeta ob koncu, da tragični dogodki vse skupaj izučijo in se ne ponovijo nikoli več.

Na fotografiji: kardinal Sean Brady in duhovnik James Chesney