FOTO: Tatjana Splichal

Združeni narodi so objavili poročilo, v katerem izpostavljajo tesno povezavo med oboroženimi spori, lakoto, migracijami in razseljenostjo, razmere pa so še toliko bolj zaskrbljujoče v luči trenutne epidemije koronavirusa, poroča spletni portal Vatican News. Združeni narodi pozivajo mednarodno skupnost, naj nujno poskrbi za pomoč osebam, ki so se znašle v ranljivem položaju na različnih žariščih po svetu, ogroženih zaradi pomanjkanja hrane.

Svetovni program za hrano in Mednarodna organizacija za migracije spodbujata globalno skupnost, naj poveča človekoljubno podporo vsem ranljivim skupinam, posebej tistim, ki so jih prizadele tudi širokosežne posledice epidemije koronavirusa. Izvršni direktor Svetovnega programa za hrano, David Beasley, je izpostavil, da so družbeno-gospodarski učinki epidemije še pogubnejši od samega širjenja koronavirusne bolezni 19.

Mnogi ljudje, ugotavlja Beasley, »v državah s srednjim in nizkim BDP-jem, ki so bili še pred nekaj meseci revni, pa so vendarle nekako shajali, zdaj skorajda več nimajo možnosti za samostojno preživetje«. Poleg tega je vedno manj denarnih nakazil družinam s strani delavcev, ki so zaposleni v tujini, saj so razmere vedno slabše tudi drugod po svetu.

Agencije ZN ponavljajo svojo skrb za ranljive osebe, ki temelji na izsledkih poročila z naslovom: »Ogroženo prebivalstvo: posledice koronavirusne bolezni 19 za lakoto, migracije in razseljenost«. V poročilu so predstavljeni učinki epidemije na prehransko varnost na območjih po svetu, kjer prihaja do migracij in kjer vlada lakota, poročilo pa razkriva, da sta ta dva dejavnika med seboj tesno prepletena, še posebej če sta povezana tudi z oboroženimi spori, ki pomenijo ključni dejavnik pri razseljenosti prebivalstva.

Dolgosežni učinki koronavirusne bolezni 19

Svetovni program za hrano in Mednarodna organizacija za migracije ugotavljata, da zaradi varnostnih ukrepov številnih držav po svetu v boju proti širjenju okužb z novim koronavirusom, med katerimi so tudi omejitve gibanja ter manjše možnosti za delo in zaslužek, močno otežujejo tudi možnosti migrantov in razseljenih oseb, da bi si lahko privoščili hrano in druge življenjske potrebščine.

Glavni direktor Mednarodna organizacija za migracije, Antonio Vitorino, je izpostavil, da učinki epidemije na zdravje in človeško mobilnost »ogrožajo številne globalne dogovore, tudi globalni dogovor o migracijah«, epidemija pa ovira tudi nenehna prizadevanja za pomoč ljudem v kakršni koli stiski.

Razseljenost in lakota med seboj tesno prepletena

Izsledki omenjenega poročila še kažejo, da je devet izmed desetih zaradi lakote najbolj prizadetih območij na svetu tam, kjer biva največje število notranje razseljenih oseb; večino razseljenih oseb pa itak beležijo v državah, ki so že sicer prizadete zaradi akutnega pomanjkanja hrane in zaradi podhranjenosti celotnega prebivalstva.

Tesna povezava med prehransko negotovostjo in razseljenostjo posebej prizadene migrantske delavce, predvsem tiste, ki delajo v začasnih ali neformalnih sektorjih. Mnogi, ugotavljajo agencije ZN, »so ne le prisiljeni v vrnitev domov, temveč ostanejo tudi brez nakazil za svoje domače«, s katerimi je poskrbljeno za kar okoli 800 milijonov ljudi po vsem svetu – številka, ki predstavlja vsakega devetega zemljana.

Obenem pa bi prekinitve kmetijskih opravil lahko vplivale na pridelavo in razdeljevanje hrane, kar bi posledično lahko povzročilo pomanjkanje osnovnih živil na krajevnih in območnih ravneh.

Poziv mednarodni skupnosti

Agencije ZN izpostavljajo, da migranti lahko pozitivno prispevajo vsaki družbi, zato pozivajo mednarodno skupnost, naj spodbuja vključevanje migrantov v sisteme socialnega varstva.