Križev pot 2009
Objava:
26. 02. 2009 / 06:32
Deli:
Čas branja:
5 minut
Nazadnje Posodobljeno:
30.01.2018 / 17:09
Križev pot 2009
PRED NJEGOVIM OBLIČJEM
p. Marko Ivan Rupnik
Spremljajte Gospodovo pot ob križevem potu p. Marka Ivana Rupnika. Bere: Jože Rojko Glasba: Eileen Feldman http://www.jamendo.com/albu... Družina, 2009
I.Pilat obsodi Jezusa na smrt
Grešno človeštvo ne more dati prostora Kristusu, zato je Kristusovo obličje potisnjeno v ozadje. Pilat gleda v Kristusovo oko in vendar ne vidi Resnice. Kajfa, véliki duhovnik, pa obrača pogled drugam in sledi svojim religioznim vzorcem, ki mu preprečujejo, da bi videl Gospoda v obličju, ki mu je tako blizu.
Usmili se nas, o Gospod!
II.Jezus vzame križ na svoje rame
Grešniku ni treba več iskati greha tam, kjer ga je storil ali pa v svojem spominu, ampak ga lahko vidi na križu Kristusa, ki ga je vzel na svoja ramena. Ko mu uspe uzreti nežnost Odrešenikove roke, ki se dotika njegove rane in razbolelega mesa, ko se osredotoči na obličje Tistega, ki jemlje nase greh, tedaj se za grešnika prične ozdravljenje.
Usmili se nas, o Gospod!
III.Jezus pade prvič pod križem
Z istim izrazom na obličju, zastrtim z rahlo žalostjo, Kristus posluša križ. Naslanja glavo nanj in sprejema njegovo zgodbo, pripoved o zlu sveta. Samo Stvarnik pozna grozljive prepade in možnosti greha, ki ga je sposoben storiti človek s svojo svobodo, ustvarjeno po božji podobi. Zato samo On kot Odrešenik lahko vzame nase zlo, ki ga je sposobna storiti svoboda, ko je ločena od ljubezni.
Usmili se nas, o Gospod!
IV.Jezus sreča svojo mater
Na križevem potu se Kristus sreča s svojo Materjo. Marija vse bolj gleda skozi Sinovo oko: ljubezen nam daje videti stvari na podoben način. Marija je sprejela in uresničila delo Svetega Duha do take mere, da je Beseda v njej postala meso. In samo v sodelovanju s Svetim Duhom smo tudi mi sposobni videti našo resničnost in vse naše življenje v odnosu s Kristusom oziroma v njem.
Usmili se nas, o Gospod!
V.Simon iz Cirene pomaga Jezusu križ nositi
Dejansko niso pomembni križi kot taki, temveč Križani. Nositi delček poti križ nekoga, ki bo križan, samo po sebi ni tako hudo. Da le ne bomo križani mi sami! Ko pa odkrijemo, da ta Križani nosi križ vsega človeštva, da bi bil križan namesto nas, tedaj se pogled spremeni. Tudi roka. Vse se prične usklajevati s Kristusom.
Usmili se nas, o Gospod!
VI.Veronika poda Jezusu potni prt
Bogu postajamo podobni zaradi ljubezni, kajti Bog je ljubezen. Veronika je podoba žene, ki jo je vnelo usmiljenje; in usmiljenje je čustvo, ki spominja na Boga. Prt, ki ga je Veronika uporabila za svoje dejanje ljubezni do Kristusa, postane njeno novo oblačilo. Veronika se obleče v Kristusa.
Usmili se nas, o Gospod!
VII.Jezus pade drugič pod križem
Drugi Kristusov padec je za nas priložnost, da zremo silovitost in moč ljubezni našega Gospoda, ki leži v zemeljskem prahu. Zdi se, da križ in teža zla zmagujeta, v resnici pa Odrešenikovo obličje sprejema pritiskanje zla, da bi bilo tako potisnjeno vse do najglobljega skrivališča zla.
Usmili se nas, o Gospod!
VIII.Jezus nagovori jeruzalemske žene
Življenje ima svoj izvir v Bogu, žena pa je njegova prednostna varuhinja (prim. 1 Mz 3,20). Zato Gospoda obkrožajo matere s svojimi mehkimi, ganjenimi, lepimi, usmiljenimi obličji. Kristus pa njihovega sočutja ne usmeri nase, temveč na njihove otroke. Nad njimi je treba jokati, ker so otroci rodu, ki se je zaprl pred božjo ljubeznijo.
Usmili se nas, o Gospod!
IX. Jezus pade tretjič pod križem
Križ že skoraj popolnoma pokriva Kristusa. Prostor med zlom, grehom in med zemljo kot ponižno pričo in žrtvijo se vse bolj manjša, tako da ustrahuje z možnostjo, da bo greh iztrebil življenje. Greh je spremenil vrt v puščavo, v solnato deželo (prim. Jer 17,6), v kateri ni življenja. Njegovo obličje ostane edini prostor življenja.
Usmili se nas, o Gospod!
X.Jezusa slečejo in mu dajo žolča piti
Kristusova golota nas spominja, da je v njem grešno človeštvo sleklo starega človeka. On, ki ni poznal greha, je za nas postal greh (prim. 2 Kor 5,21), da bi človeštvo lahko bilo spet odeto v luč in slavo. On razgaljen in ranljiv, mi oblečeni in rešeni (prim. Rm 13,14, Gal 3,27, 2 Kor 5,4).
Usmili se nas, o Gospod!
XI.Jezusa pribijejo na križ
Kristus sam je dejal, da mu življenja nihče ne jemlje, ker ga sam daje (prim. Jn 10,18). Ljubezen do Očeta, kateremu želi biti v vsem poslušen, se dejansko ujema z nasilnimi rokami, ki ga pribijajo – ljubezen do Očeta in do ljudi. Vse to zato, da bi ga človek srečal in tako odkril sebe kot osebo z obličjem in svobodno ljubeznijo.
Usmili se nas, o Gospod!
XII.Jezus umrje na križu
Pogled na križanega Kristusa je pogled na noro božjo ljubezen do človeka. Izročil se je, ker nas je tako zelo ljubil, da nas je imel za vredne svojega zaupanja. Mi smo nanj položili vso našo smrt, da bi On umrl, mi pa živeli.
Usmili se nas, o Gospod!
XIII.Jezusa snamejo s križa in polože Mariji v naročje
Jožef vzame v roke Kristusovo telo, kot je na začetku Gospod vzel človeštvo. Sprejema Jezusovo telo, v resnici pa je on sam objet z božjo ljubeznijo. »Ljubezen je v tem – ne v tem, da bi bili mi vzljubili Boga; on nas je vzljubil« (1 Jn 4,10). Dišave, s katerimi mazilijo Kristusovo telo, imajo svatben pomen: končno se Bog in človek lahko srečata in si izmenjata ljubezen.
Usmili se nas, o Gospod!
XIV.Jezusa položijo v grob
Kristus je umrl. Kot bi počival, kot bi se globok spanec spustil nanj, zdaj že brez teže križa. In vendar je med nočno temo in zarjo velikonočnega jutra Kristus v največji dejavnosti. Spušča se v grob, da bi našel Adama in Evo ter vstalo človeštvo popeljal s seboj k Očetu.
Usmili se nas, o Gospod!
