Foto: Vatican Media

Papeževo posinodalno apostolsko spodbudo »Ljubljena Amazonija« so škofje na brazilskem območju Amazonije sprejeli zelo različno, poroča spletni portal Vatican News. Škof Meinrad Francisco Merkel iz škofije Humaitá je po lastnih navedbah »malo razočaran, saj sem od dokumenta pričakoval več«. Sprva je »pričakoval neke vrste decentralizacijo in več polnomočja za škofe, da bodo lahko na novo organizirali škofijske strukture – seveda v skladu s cerkvenim pravom«. Prošnja papežu, da bi na odročnih amazonskih področjih lahko podeljevali mašniško posvečenje poročenim moškim, se mu je zdela »kar preveč preprosta«.

»Nismo nepremišljeni ljudje – sam imam že 75 let, od tega sem 50 let duhovnik. Zakaj ne bi smeli imeti sodelavcev, da bi bolje napredovali z evangelizacijo?« se sprašuje amazonski škof, ki sicer izvira iz Nemčije. »Dokument daje odgovore v obliki vizij. Veliko smo delali in sanjali, zdaj pa se želimo prebuditi in pred seboj videti odprte poti, da bi lahko delovali bolj pogumno in zanesljivo.«

»Papež se ni poskušal vrteti okoli vprašanj, s katerimi so nanj najbolj pritiskali, ampak se je boril, da bi ohranil edinost«

Nadškof v Porto Velhu, Roque Paloschi, pa vztraja, da papežev dokument »ne zapira nobenih vrat«. Po njegovem mnenju je ključno, da »Ljubljena Amazonija« »ne zgolj ponavlja, kar je bilo rečeno v sklepnem dokumentu sinode«. Cerkev ne more imeti »čarobnih rešitev«, meni Paloschi, ki vodi tudi Indijanski misijonski svet. Kot pojasnjuje, gre vedno za kontinuiteto; papež se ni poskušal vrteti okoli vprašanj, s katerimi so nanj najbolj pritiskali, ampak se je boril, da bi ohranil edinost.

»Papež le opravlja svoje delo«

Škof Adriano Ciocca Vasino iz škofije Săo Félix do Araguaia papežev dokument vidi kot »korak naprej v boju Cerkve za nov življenjski slog«. Kar se tiče zaznavanja stvarnosti, je Cerkev avantgarda; sicer pa po njegovem mnenju pri tem ne gre toliko »za sposobnost Cerkve, da kot ustanova to vlogo prevzame na svoja ramena«.

Naloga papeža gotovo ni sejati razkol ali uveljavljati velike spremembe v Cerkvi. »Gre za življenjske izkušnje vernikov, ki odpirajo nove poglede in spreminjajo stvarnost. Papež tu le opravlja svoje delo.«

»Konkretne spremembe bodo gotovo sledile v prihodnjih dokumentih«

Škof v Cruzeiru do Sul, Flavio Giovenale, zagotavlja, da ga v papeževem dokumentu prav nič ne moti pomanjkanje konkretnih odgovorov na nekatera vprašanja, ki so bila izpostavljena na oktobrski sinodi. »Ta dokument ponuja premislek na podlagi sinodalnih predlogov in razprav; ne gre za pravni dokument, temveč opomnik. Konkretne spremembe bodo gotovo sledile v prihodnjih dokumentih, recimo v obliki motu proprija.«

Kdor natančno bere poglavje o cerkvenih službah, si lahko celo predstavlja »resničen kopernikanski obrat«, meni škof Giovenale. »Papež potrjuje, da morajo Cerkev korenito zaznamovati laiki. Odločno zagovarja cerkveno kulturo, ki jo določajo laiki in da razumeti, naj bi duhovniki upravljanje župnij prepustili laikom ter z njimi delili vodenje«.

To je dosti pomembneje kot vprašanje morebitnega mašniškega posvečevanja poročenih možkih. »Viri probati ne bodo odpravili vseh naših težav. Potrebujemo celo množico rešitev. In pri tem je resnično revolucionarna podoba Cerkve, ki se vrti okoli laikov in ne okoli duhovščine.«