Danes je mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Za mednarodni dan je bil razglašen na prvi feministični konferenci Latinske Amerike in Karibov v Bogoti leta 1981. Razglasili so ga v spomin na sestri Mirabel, ki sta bili brutalno umorjeni v času Trujillove diktature v Dominikanski republiki leta 1960. V Sloveniji tako v teh dneh potekajo številne akcije ozaveščanja javnosti o problemu nasilja nad ženskami.

Društvo Ženska svetovalnica začenja z mednarodno akcijo Stopnice 2006: Izhod v sili. Zavod Emma bo delil obešanke Merilec modric, vse dni pa bodo predstavniki nevladnih organizacij delili bele pentlje kot mednarodni simbol solidarnosti proti nasilju nad ženskami, so sporočili iz Amnesty International Slovenije.

Predsednik državnega zbora France Cukjati, ki je včeraj sprejel predstavnice nevladnih organizacij, je v nagovoru poudaril, da je nasilja na svetu veliko. Državni zbor se vključuje v kampanjo Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, ki je s sprejemom resolucije 1512 pozvala nacionalne parlamente držav članic Sveta Evrope in parlamente, ki imajo pri parlamentarni skupščini status opazovalca, da 24. november 2006 razglasijo za parlamentarni dan boja proti nasilju nad ženskami v družini, so danes sporočili iz kabineta predsednika.

Nasilje nad ženskami predstavlja hudo kršitev človekovih pravic in eno največjih ovir pri zagotavljanju enakosti med spoloma. Po podatkih OZN je vsaj ena izmed treh žensk bodisi fizično napadena, prisiljena v spolni odnos ali kakorkoli drugače zlorabljena. Tako OZN preko sklada za ženske in zagovornic ženskih pravic poziva vlade, da uporabijo moralna, pravna in ekonomska sredstva za preprečitev nasilja nad ženskami.

V večini primerov je nasilje nad ženskami prikrito, saj strah pred maščevanjem, pomanjkanje finančnih sredstev, skrb za otroke in občutek sramote večini žensk preprečujeta odkrito govoriti o nasilju. O pogostnosti nasilja nad ženskami ni natančnih podatkov. Obstajajo le ocene, ki pa kažejo, da je njegova pogostnost razlog za zaskrbljenost in da je treba skrbneje spremljati odnos do tega pojava tako na institucionalni ravni kot tudi v javnosti, ugotavlja OZN.

V uradu varuha človekovih pravic opozarjajo, da pomeni nasilje kršitev temeljnih človekovih pravic, kot so pravica do varnosti, do življenja brez strahu in prisile ter do telesne in duševne integritete. Zakonodaja ne daje dovolj poudarka varstvu žrtve, ki si ob nezadostni pomoči države sama pogosto ne zna pomagati. To pomeni, da ženska ostane v okolju, v katerem je soočena z nasiljem, ali pa se zaradi nerešenega stanovanjskega problema vanj celo vrne.

Statistični podatki držav Evropske unije kažejo, da je bila v EU ena od petih žensk vsaj enkrat v življenju žrtev različnih oblik nasilja s strani svojega partnerja. Ena od dveh umorjenih žensk je bila žrtev svojega partnerja, 25 odstotkov vseh prijavljenih kaznivih dejanj pa je dejanj, ki jih je mogoče povezati z nasiljem v družini. Vsako leto mora svoj dom zapustiti več tisoč žensk in otrok, ker so bili žrtve nasilja v družini.

STA