Mjanmarski kardinal Charles Maung Bo FOTO: Vatican Media

Vojska v Mjanmarju je 1. februarja letos prevzela nadzor nad državo, zaprla predstavnike demokratično izvoljene vlade pod vodstvom Nobelove nagrajenke za mir Aung San Suu Kyi in razglasila izredno stanje. Sledili so številni protesti prebivalcev v mnogih mestih države, med katerimi je policija uporabila vodne topove in solzivec. Mjanmarski kardinal Charles Maung Bo, nadškof v Rangunu, je v pogovoru za spletni portal pillarcatholic.com pojasnil, da mora biti Cerkev v tem obdobju priča ljubezni do sovražnika in s tem slediti Kristusovemu zgledu na križu.

Kardinal Bo je na položaju rangunskega nadškofa od leta 2003; kardinalsko imenovanje mu je leta 2015 podelil papež Frančišek. Leta 2019 je bil izvoljen za voditelja Zveze azijskih škofovskih konferenc. Kardinal je za pillarcatholic.com spregovoril o vojaškem udaru v državi, o nemirih v ameriškem kongresu 6. januarja letos in o človekovih pravicah na Kitajskem.

Kot je pojasnil, so ljudje v Mjanmarju zelo razburjeni. Na vprašanje, kakšen bi bil primeren duhovni odziv na dogajanje za tamkajšnje kristjane, je odvrnil, da je edina prava pot pot molitve in priprošnje, čemur bodo med drugim namenili nedelje v letošnjem postnem času. Mjanmarski narod je globoko ranjen, duhovno in čustveno, ker pa je to država, ki slovi po pristnih duhovnih izvirih, bi morali njeni prebivalci tam črpati moč za njeno ozdravljenje.

Cerkev zaskrbljena za varnost mjanmarskih državljanov

Po vojaškem udaru 1. februarja so duhovniki v državi zaskrbljeni za varnost njenih prebivalcev, predvsem kristjanov. Zgodovina Mjanmarja je polna ran, zlo pa je vedno povzročala človeška roka. Za soočenje s tem ljudje potrebujejo veliko duhovne energije in občutek miru, da se bodo sovražniku lahko uprli na temeljih ljubezni. Kardinal Bo upa, da bodo mjanmarski katoličani sodelovali v mirnih protestih v podporo demokraciji. Kot je dejal, se morajo oborožiti z moralnim orožjem in ne samouničujočo jezo, vendar je pred njimi dolga pot.

Pri preprečevanju nasilja in ustvarjanju dialoga lahko sodeluje tudi Cerkev, vendar, kot je pojasnil kardinal, v Cerkvi »nismo politiki. Politika je igra moči, igralci pa niso vedno oboroženi z moralnim kompasom.« Le upajo lahko, je dejal, da bodo lahko priče moči upanja in sprave. Nedavna zgodovina je namreč pokazala, da samovšečni posamezniki lahko škodujejo celotnemu narodu in raztrgajo moralno tkivo velikega naroda. V Cerkvi si prizadevajo za ugodno razrešitev razmer, saj je pomembno, da je slišati njihov glas, vendar zagotovila za uspeh ni.

K mirnim, nenasilnim protestom in državljanski nepokorščini na družbenih omrežjih pozivajo tudi številni duhovniki in redovnice ter mladi katoličani v državi, vendar je Cerkev po besedah kardinala Boja zaskrbljena za njihovo varnost in prihodnost.


Mirni protesti za izpustitev Aung San Suu Kyi FOTO: Vatican Media

Oznanjevanje človekovih pravic je bivanjska istovetnost Cerkve

Ob primerjavi dogajanja na Kitajskem in zdajšnji izgubi demokracije v Mjanmarju je pomembno, je poudaril rangunski nadškof, da je Cerkev ves čas preroška priča za človekove pravice ter da opozarja na njihovo zlorabo in nespoštovanje, kadar do tega pride. Človekove pravice namreč izvirajo iz krščanske zasnove, zabeležene na prvih straneh Svetega pisma. Gre za bistven dejavnik krščanstva: celoten proces eksodusa je izražanje človekovih pravic v jeziku vere. Zato si Cerkev ne more izogniti podpori in spoštovanju človekovih pravic.

Težava Kitajske je v suženjstvu določeni ideologiji, ki je v preteklosti umorila na milijone ljudi. Zdaj je ujeta v past nenavadne mešanice državne oblasti, ki je poročena z brezglavim kapitalizmom. Neurejeno tržno gospodarstvo je pošast, v družbi kitajskega zmaja pa je to spor med golim materializmom in bojem za človekovo dostojanstvo ob koncu časov. Kadar torej Cerkev nasprotuje kršitvi človekovih pravic, izraža svojo vero v javnem prostoru. Oznanjevanje tega pomeni dobro vest in evangelizacijo. To ni zgolj preroško, to je bivanjska istovetnost Cerkve.

Po besedah kardinala Boja je »Mjanmar nekakšen simptom«: trenutno dogajanje v državi je kot nalezljiva moralna koronavirusna bolezen. Zato cerkveni dostojanstvenik katoličane po vsem svetu spodbuja, naj molijo za njegovo domovino, saj je njena prihodnost v Božjih rokah, Božja milost pa edina lahko prinese spremembe v srcu. Mednarodna skupnost naj prehitro ne uvede sankcij proti Mjanmarju; preden se to zgodi, moramo razumeti tamkajšnjo zgodovino in politično gospodarjenje.

Nadškof Jurkovič o krizi v Mjanmaru. Poziv k miru in družbeni pravičnosti

O krizi v Mjanmaru je na 29. posebnem zasedanju Sveta za človekove pravice minuli petek spregovoril tudi nadškof Ivan Jurkovič, stalni opazovalec Svetega sedeža pri Združenih narodih v Ženevi, poroča Radio Vatikan. Kot je poudaril nadškof Jurkovič, papež Frančišek »vse od svojega apostolska obiska leta 2017 nosi Mjanmar v srcu z veliko naklonjenostjo«, Sveti sedež pa v teh dneh »z veliko pozornostjo in globoko zaskrbljenostjo spremlja razvoj nastalih razmer v državi«. Nadškof je izpostavil, da želi Sveti sedež »znova zagotoviti svojo duhovno bližino, molitev in solidarnost prebivalcem Mjanmara«.

Vatikanski diplomat je obenem zaželel, da bi »tisti, ki imajo odgovornost v državi, postavili sebe in svoja dejanja, z iskreno razpoložljivostjo, v držo služenja v prizadevanju za skupno dobro, človekove pravice in temeljne svoboščine; s tem bodo pospeševali družbeno pravičnost, državno stabilnost ter skladno, demokratično in mirno sobivanje«. Stalni opazovalec Svetega sedeža pri Združenih narodih v Ženevi je vpletene strani pozval, naj »dajo na stran vse tisto, kar ovira nepogrešljiv postopek dialoga in vzajemnega spoštovanja človeškega dostojanstva«. Sveti sedež spodbuja k »mirni in hitri razrešitvi trenutnih napetosti« in zaupa, da »bo nadaljnji dialog lahko privedel do tako željenega miru«.


Kardinal Bo je papeža v Mjanmarju sprejel leta 2017 FOTO: Vatican Media