Na Otoku vedno več »podzemnih« bogoslužij
Na Otoku vedno več »podzemnih« bogoslužij

FOTO: Tatjana Splichal
Britanski verniki v podzemlje, francoski škofje pa na sodišče.
V Združenem kraljestvu in na Irskem je med ukrepi za zajezitev širjenja okužb z novim koronavirusom tudi prepoved obhajanja javnih bogoslužij z verniki. Krščanska občestva zato vedno pogosteje obhajajo svete maše na skrivnem, v »podzemlju«. Obisk cerkva je namreč dovoljen le za osebno molitev.
Kot nemški katoliški portal kath.net povzema poročanje LifeSiteNews, je britanska policija obiskala že več katoliških cerkva, da bi preverila, ali verniki upoštevajo prepoved udeležbe pri bogoslužjih. Nekateri časniki na Otoku ob tem spominjajo na obdobje preganjanja katoličanov in poročajo o nekem duhovniku, ki nedeljska bogoslužja v času vsesplošnega zaprtja obhaja na skrivaj, skupaj z verniki. Kot navaja časnik, je po duhovnikovih besedah »obžalovanja vredno«, da se je treba v želji po češčenju Boga skrivati iz strahu pred kazenskim pregonom. »Toda počnemo to, kar moramo,« je pojasnil omenjeni župnik. Kristjani so v osnovi poklicani, da upoštevajo državne zakone, toda zdaj so prisiljeni v položaj, ko se morajo odločati med svojimi verskimi prepričanji in državljansko pokorščino, tako omenjeni duhovnik.
Predpise krši vedno več občestev
Po poročanju britanskih medijev je vedno več občestev, ki kršijo predpise in skupaj obhajajo bogoslužja. 15. novembra je policija predčasno zaključila evangeličansko bogoslužje v Londonu, ker je bilo v svetišču zbranih preveč ljudi. Duhovnik se je temu uprl s pojasnilom, da je njihova prva prednostna naloga strah Božji in je napovedal, da bo tudi med zaprtjem redno obhajal bogoslužja z verniki. Drugi duhovnik je za medije izjavil, da kristjani odgovarjajo višji pristojnosti kot je državna oblast.
Na Irskem pa imajo duhovnike, ki nadaljujejo z obhajanjem javnih bogoslužij po cerkvah in ljudi, ki se medtem zberejo v svetišču, ne napotijo domov. V več primerih je cerkve že obiskala policija in vernikom prepovedala, da bi med mašo vstopali v svetišče. Duhovniki so prejeli opozorila, naj računajo na visoke kazni, če bodo poskušali javno obhajati bogoslužja.
Francoska vlada mora še enkrat premisliti o omejitvi navzočih pri sveti maši
Francoski državni svet pa je vlado spodbudil, naj v treh dneh znova premisli o zgornji meji dovoljene udeležbe oseb pri verskih obredih, ki trenutno dopušča le trideset navzočih. Vrhovni upravni sodniki so namreč odločili, da trenutni protikoronski ukrepi niso sprejemljivi in po navedbah francoskih medijev spominjajo na omejevanje verske svobode.
Državni svet s svojo odločitvijo podpira ugovor tamkajšnje škofovske konference in pariškega nadškofa Michela Aupetita, ki so vložili pritožbo na državne omejitve. V prvi razsodbi z dne 9. novembra je državni svet strožje ukrepe še podpiral.
Sveta maša, »temeljna duhovna hrana« katoliških vernikov
Od sobote so v Franciji lahko znova odprte prodajalne z nenujnimi življenjskimi potrebščinami, omejitve za športne dejavnosti in sprehode na prostem so precej zrahljane. Vlada je znova dopustila obhajanje bogoslužij z navzočnostjo največ 30 oseb. Temu se je škofovska konferenca uprla; škofje zahtevajo, da se sme bogoslužij udeležiti 30 odstotkov običajnega števila vernikov glede na velikost posameznega svetišča. 30 oseb v velikih cerkvah je nesorazmerno. Sinoči so se v ta namen srečali cerkveni predstavniki in predsednik francoske vlade Jean Castex.
V številnih francoskih mestih je sredi novembra ponekod tudi več sto ljudi protestiralo in se zavzemalo za vnovično obhajanje javnih bogoslužij. Po prvem vsesplošnem zaprtju v letošnji pomladi so verniki škofom očitali, da so jih »duhovno pustili na cedilu« in da se niso dovolj odločno borili za obhajanje svetih maš kot »temeljne duhovne hrane« katoliških vernikov.



