Kot so ob tem sporočili iz Slovenske vojske, je bil obisk namenjen krepitvi medsebojnih odnosov in vloge zavezništva na Natovem vzhodnem krilu, varnostnim razmeram na zahodnem Balkanu, vplivu ruske vojne na varnost v Evropi in vlogi Slovenske vojske pri stabilnosti zahodnega Balkana. Ob tem pa so v vrhu vojske zanikali, da bi se gosta pogovarjala tudi o morebitnih nakupih vojaške opreme.

Velike okrepitve Nata na Vzhodnem krilu

Nedavno zaključeni vrh Nata se je, kot je znano, osredotočil predvsem na dve državi, ki bi si v regijah, ki mejijo na Nato, skušali ustvariti večji gospodarski, politični in vojaški vpliv. V poročilu je tako Rusija omenjena 14-krat, Kitajska pa 11-krat. Poleg drugih območij obe državi krepita tudi svoje aktivnosti na zahodnem Balkanu.

"Tako Moskva kot Peking uporabljata svoj gospodarski vpliv ter hibridne pristope, da bi uveljavila svoje interese v regiji," je na vrhu poudaril generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg in napovedal več podpore partnerskim državam v našem južnem sosedstvu. Ob tem pa naj bi Nato krepil tudi sodelovanje z državami v indijsko-pacifiški regiji.

Nedvomno je dobra novica za Nato pridružitev Švedske in Finske. Po vrhu pa naj bi okrepili zlasti vojski Romunije in Poljske. Tako naj bi ZDA na Poljskem "ustanovili stalno poveljstvo Pete armade ZDA in okrepili operativno sposobnost in sodelovanje med ZDA in Natom na celotnem vzhodnem krilu. Nameravamo vzdrževati dodatno brigado s tri tisoč vojaki in dva tisoč ljudmi v drugi bojni enoti s poveljstvom v Romuniji. Okrepili bomo rotacijske enote v baltskih državah," je v Madridu obljubil ameriški predsednik Joe Biden. Zahodni Balkan in Črno morje pa bo Nato poslej obravnaval kot pomembno strateško območje.

Članice obljubljajo nadaljnjo pomoč Ukrajini

Ta premik naj bi naslednjič izrazili tudi s tem, da bo čez eno leto vrh potekal prav v eni od teh članic, in sicer v Litvi. Prav tako pa naj bi voditelji še naprej zagotavljale vso potrebno vojaško in finančno pomoč Ukrajini vse do takrat, dokler bo to potrebno.

Golob opozarja na simpatije Balkana do Rusije

O vlogi Slovenije v Natu je včeraj za BBC spregovoril tudi slovenski premier Robert Golob. Ta je v svojem nastopu opozoril na to, da so deli prebivalstva na zahodnem Balkanu močno na strani Rusije in da se tega dejstva ne smemo ignorirati. S tem si je prislužil precej očitkov domačih, pa tudi tujih političnih strokovnjakov, ki opozarjajo, da se takšne izjav ne dajejo, saj da večina prebivalstva tega območja v resnici ne mara ne Srbije ne Rusije.

Ob tem pa obljublja, da bo naša država v pol leta pripravila načrt, kako bo v izdatkih za obrambo dosegla stopnjo dveh odstotkov BDP.