Nemški kardinal Gerhard Ludwig Müller v papeževi apostolski spodbudi Radost ljubezni ne vidi odmika od dosedanjega cerkvenega nauka. Med predavanjem v španskem Oviedu je prefekt vatikanske Kongregacije za nauk vere zanikal namige, da Frančiškov dokument predstavlja temeljni preobrat v odnosu Cerkve do znova civilno poročenih zakoncev. Še vedno »brez sprememb velja«, kar je v svoji apostolski spodbudi o družini(Familiaris consortio) zapisal Janez Pavel II. in v posinodalni spodbudi Zakrament ljubezni (Sacramentum caritatis) Benedikt XVI., je po navedbah nemške katoliške agencija KNA zagotovil kardinal Müller.



Nekateri so zatrjevali, da Radost ljubezni ločenim z novimi partnerji vsaj v določenih primerih dopušča prejemanje svetega obhajila – brez obveze, da bi spremenili svoje življenje. »Vendar za takšne domneve ni nobenega potrdila«, je pojasnil nemški kardinal. Če bi Frančišek želel sprejeti odločitev za tako korenito spremembo, bi to storil »povsem jasno« in bi zanjo navedel tudi ustrezne razloge. Papež pa »v nobenem trenutku« ne podvomi v argumente svojih predhodnikov. Ti se ne nanašajo na subjektivno krivdo prizadetih, temveč na vidni, objektivni način življenja, ki ni v skladu z Jezusovim naukom.

V eni od opomb Frančiškove posinodalne spodbude je sicer zapisano, da Cerkev lahko v določenih primerih tistim, ki objektivno živijo v položaju greha, ponudi pomoč v obliki zakramentov. Ob tem je opomba mišljena splošno in se ne tiče zgolj vprašanja znova civilno poročenih zakoncev.

Civilno ločeni in znova poročeni namreč živijo v nasprotju z zakramentom svetega zakona ter s tem tudi v nasprotju z zakramentalnimi predpisi. Nihče pa si ne more resnično želeti prejemanja svetega obhajila, ne da bi si ob tem z vsemi močmi prizadeval za življenje v skladu z vsemi drugimi zakramenti, je prepričan prefekt Kongregacije za nauk vere.

Vir: Kathpress / kath.net
Foto: splet