Rimska zgodovinarka Emma Fattorini, izvedenka za odnos katoliške Cerkve do totalitarizmov 20. stoletja, je v svoji novi knjigi Pij XI., Hitler in Musolini, ki je pred kratkim izšla v Italiji, opozorila tudi na nekatere še neznane podrobnosti v zvezi z omenjenim papežem in fašizmom v Italiji. Med drugim tudi na to, da je papež hotel italijanske škofe leta 1939 opozoriti na nevarnost prisluškovanja fašističnih oblasti njihovim pogovorom po telefonu. Dokazilo za to je našla v osnutku njegovega govora 10. februarja 1939 italijanskim škofom ob desetletnici lateranskih sporazumov. Do tega govora pa ni prišlo, saj je papež prav tistega dne umrl. Pred smrtjo naj bi zdravnikom dejal: »Pomagajte mi, da bom preživel, dokler ne bom govoril škofom.«

Takoj po smrti papeža Pija XI. (rodil se je pred 150 leti 31. maja 1857) so se po Rimu razširile govorice, da je zdravnik, ki je papežu dal injekcijo in po smrti truplo balzamiral – to je bil Francesco Petacci, oče Musolinijeve ljubice Clare Petacci – papeža zastrupil. Vendar tudi po Musolinijevem padcu leta 1943 nihče ni mogel najti trdnih dokazov, da papežu niso pred smrtjo pomagali s primernimi zdravili in drugim potrebnim, da bi ga rešili.

Papež Pij XI. je v govoru škofom, umrl je le nekaj ur pred tem, ko bi jim ga prebral, hotel naročiti: »Opominjamo vas, nikdar ne zaupajte po telefonu nekaj, kar Vam leži na srcu, ni pa splošno znano. Vi menite, da bo vaša beseda prišla le do sogovornikov, v resnici pa ji bodo prisluškovali.«

Papež je s tem opozorilom, ki ga je, očitno sam napisal, v času, ko se je mednarodni položaj nekaj tednov pred nemškim vkorakanjem v Prago dramatično zaostril, hotel italijanske škofe opozoriti pred fašističnim režimom. Pri tem ni šlo zgolj za prisluškovanja pogovorom po telefonu, marveč predvsem Musolinijeve in Hitlerjeve politične cilje in nakane.