K Mariji Pomagaj na Brezje je nekdaj vodilo veliko romarskih pešpoti. Danes se večina romarjev pripelje z avtobusi in osebnimi avtomobili, mnogi tudi po stranskih poteh s kolesi. Še vedno pa je lepo število takšnih romarjev, ki se odločijo, da bodo prišli k brezjanski Mariji po starem – peš. Tako se do Otoč pripeljejo z vlakom, nato pa jo proti Brezjam mahnejo peš po bližnjicah. Ena takšnih vodi tja desno tik za mostom čez potok Peračico v bližini istoimenskega viadukta, kjer romarji zapustijo asfaltirano cesto Naklo-Posavec-Črnivec-Radovljica oziroma odcep proti Brezjam. Na tem mestu je nestrpna roka po koncu druge svetovne vojne odstranila znamenje, ostal je le podstavek iz ljubenskega kamna. Romana Ažmana, lastnika domačije s hišno številko Brezje 1, vnetega brezjanskega pritrkovalca in častilca Marije Pomagaj, je bolelo srce, ko je gledal praznino, kjer je nekdaj romarjem znamenje kazalo pot, jih vodilo k brezjanski Mariji. Odločil se je, da bo na istem mestu postavil novo znamenje in uredil romarsko pot na vzpetini nad njim. Najprej iz hvaležnosti Mariji Pomagaj, da ga je uslišala v družinski zadevi, nato pa tudi, da bi romarjem omogočil globlje doživeti lepoto in duhovni pomen romarske pešpoti. V bratih frančiškanih na Brezjah, varuhih milostne podobe Marije Pomagaj, je našel dobre sobesednike in razumevanje za svojo zamisel. Posebej še zato, ker jim je veliko do poživitve in ureditve nekdanjih romarskih pešpoti na Brezje. Sam je, kot mizar vešč obdelave lesa, naredil leseni križ, varovalno ograjo pa tudi klopco, da si bodo romarji lahko malo odpočili, bratje frančiškani pa so preskrbeli bronasti korpus Križanega. Znamenje je na praznik povišanja sv. Križa, 14. septembra, popoldne blagoslovil gvardijan frančiškanskega samostana na Brezjah p. Silvin Krajnc v navzočnosti p. dr. Leopolda Grčarja iz istega samostana, po blagoslovitvi pa sta, kot se za pravega romarja spodobi, pot do samostana oziroma Marijinega romarskega svetišča prehodila peš. Kot sta dejala, je za to potrebno dobre pol ure. Njima bo gotovo sledilo še veliko romarjev. Pa tudi po drugih nekdanjih romarskih poteh k brezjanski Mariji. Lepo in prav bi bilo, da bi jih, kolikor jih že niso, na posameznih odsekih obnovili in uredili, poskrbeli za sveta znamenja ob njih in označbe ter jih primerno poimenovali. Tako bodo Brezje in kraji ob teh poteh pridobili v duhovnem in svetnem pogledu.